Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Dovolim vse piškotke Dovolim le nujne piškotke

Zadetki iskanja

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Ustreznost zveze »pretežna večina«

pretežen – ki obsega, predstavlja večji del česa večina – del kake skupnosti, celote Ali bi lahko torej besedno zvezo pretežna večina (ki jo predlaga celo SSKJ) imeli za slogovno manj ustrezno? Če ne, kakšna je razlika med večino/pretežnim delom in pretežno večino? Bi slednjo lahko pojmovali kot stopnjevanje?

Jezikovna
Utemeljitev zapisa »vmavčiti«

Prosimo vas za pomoč pri uporabi besede »vmavčiti«- pisno, kar se izgovarja umaučiti. Pomeni pa, dati nekaj v mavec.

Na naši Fakulteti, to je Zdravstvena fakulteta, imamo študijsko smer Laboratorijska zobna protetika, kjer študente učimo izdelave umetnih zob, enostavno rečeno. Pri tem delu pa moramo modele za izdelavo »vmaučiti« v artikulator (priprava,ki nadomesti čeljustni sklep). Sedaj sem ugotovil, da se v praksi v bistvu uporabljata oba izraza, tako »vmaučiti« in »umavčiti«. Želeli bi namreč, svoje strokovno izrazje malo popraviti in izboljšati, sploh pa dati pravilna navodila študentom, ki pripravljajo diplome. Ali pustimo, da se še naprej uporabljata oba izraza?

Za pomoč in nasvet se Vam iskreno zahvaljujemo!

Lep pozdrav, pred. Franc Rojko

Jezikovna
Uvajanje merskih enot: namesto stopinja Celzija kar celzij?

Ali se je beseda celzij že toliko ukoreninila v naš jezik, da jo pišemo z malo začetnico? Govorim namreč o temperaturni lestvici in ne o švedskem astronomu.

SP 2001 preferira uporabo Celzijev. Slovarski del SP 2001 podaja dve iztočnici, kjer je v zgledih to najbolj očitno:

  • stopínja -> temperatura pet stopinj Celzija ‹5 ⁰C› temperatúra -> ~ minus štiri stopinje Celzija

Nikoli ne pišemo, recimo za električno napetost, 15 Voltov, ampak vedno 15 voltov. Tako da vas pozivam, naj se tudi fizikalna enota celzij piše z malo začetnico. Poleg tega tudi kelvin in fahreinheit.

Jezikovna
Uveljavljanje ženskih poimenovanj v uradnih dopisih

V društvo imamo v statutu določeno delovno mesto poimenovano TAJNIK. To delovno mesto zaseda gospa in potem je v zapisnikih, kjer je zapisana njena diskusija, poročilo ali podobno napisano TAJNIK ime in priimek ali v dopisih, kjer je podpisana enako: TAJNIK ime in priimek.

Po mojem mnenju to ni pravilno in bi moralo biti zapisano: TAJNICA ime in priimek.

Kakšno je vaše mnenje?

Jezikovna
Varianta veznika »kot« v zvezah »več ko«, »bolj ko« ipd.

Vprašanje:

Kaj je pravilno? Več KO ima človek alkohola v krvi, manj je primeren za vožnjo. ALI Več KOT ima človek alkohola v krvi, manj je primeren za vožnjo.

Jezikovna
Variantni zapis pridevnikov »dveuren« in »dvouren«?

Ali je razlika med dveuren in dvouren?

Jezikovna
Večbesedna stvarna lastna imena: občina

Prosil bi vas za nasvet glede rabe male/velike začetnice pri zapisu 'občina' ali 'mestna občina' v nazivu prostorskega akta.

Zanima me ali je pravilno Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Murska Sobota oz. Odlok o občinskem prostorskem načrtu mestne občine Murska Sobota. Kot občina je mišljeno ozemlje občine in ne ustanova.

Jezikovna
Večbesedni vezniki

Ali sta besedni zvezi tako kot je in tam kjer lahko večbesedna veznika in pisani brez vejice?

Jezikovna
Večbesedni vezniki: definicija in kje jih najti

Kaj so večbesedni vezniki, kako jih prepoznam in kateri so (primeri)?

Jezikovna
Večbesedni veznik »kljub temu da« in raba vejice

Vem, da je pravilno Kljub temu da sem šel v trgovino, nisem prinesel kruha. – torej brez vejice (v tem kontekstu, ker je večbesedni veznik). Vendar sem v dvomih, kako je s tem pri Kljub dejstvu da je bila ena izmed najboljših smučark, je na današnji tekmi odstopila. Ali je v drugi povedi za 'dejstvu' vejica?

Jezikovna
Večdelni veznik ali samostojna enota?

Ali je v povedi Na mizah so bili črnilniki, kamor so pomakali kovinska peresa, nataknjena na lesena držala, in nato z njimi pisali.in nato večbesedni veznik?

Jezikovna
Večkratno zanikanje

Ali je spodaj zapisani stavek enolično razumljiv oziroma kako ga razločneje formulirati:

Na nobenem ISL linku ni bilo nobenih napak.

Jezikovna
V ednini ali množini: »Terska dolina« ali »Terske doline«?

Katero poimenovanje je pravilno: Terska dolina ali Terske doline? Na spletu, v geograskih društvih, zgodovinskih zapisih ipd. je namreč najti obe varianti.

Jezikovna
Vejica

Zanima me, ali pišemo vejico v primerih:

  • otroci, starosti 4 do 5 let;
  • tovorni zaboj, volumna 30 m3.

Jezikovna
Vejica ali dvopičje pred alinejnim naštevanjem odvisnih stavkov

Ko sem brala nek članek je v njem pisalo: Cilj raziskave je ugotoviti. Besedi ugotoviti je sledila vejica in potem je sledilo besedilo v novi vrstici (enter) z naštevanjem alinej.

Zanima me ali je za besedo ugotoviti dvopičje ali vejica in zakaj.

Jezikovna
Vejica ali ne?

Na nekem forumu se je pojavilo vprašanje glede postavitve vejice, kjer pa so bila mnenja deljena. Zanima me vejica v oklepaju. Ali je odvečna ali ne? Primer se glasi:

V trgovini(,) s sicer rabljenimi, ampak še vedno kvalitetnimi oblačili, so cene zelo ugodne.

Naj omenim še to, da je težave povzročala beseda sicer. Če te ne bi bilo, ne bi bilo dileme, da vejica tam ni potrebna.

Jezikovna
Vejica ali vezaj med sestavinami levega prilastka

Ali lahko v primeru Benetke so romantično turistično mesto pišemo vejico/vezaj med pridevnikoma?

Jezikovna
Vejica ali veznik in pred zadnjo enoto v naštevalnem nizu?

Ali je pravopisno ustrezno, da se ob uporabi vejice pri naštevanju, tudi pred zadnjo našteto stvarjo uporabi vejico namesto veznika in.

Jezikovna
Vejica in datumi

Zanima me, ali so ločila v naslednjih zvezah pravilno postavljena (dan v tednu, datum in še dodaten podatek):

... iskanj je bilo izvedenih v petek, 23. 5. (n = 450), sledita sobota, 24. 5. (n = 150), in nedelja, 25. 5. (n = 155).

Jezikovna
Vejica in glagol »hoteti«

Zanima me raba vejice v naslednjem primeru: Kadar hočem, lahko neham.

Je lahko poved zapisana brez vejice? V smislu, da zvezo kadar hočem vzamemo kot prislov (= kadar koli), seveda je spet odvisno od sobesedila. Recimo tudi v primeru Veš da ni res, vejice med besedama veš in da ne pišemo, ker veš ne opravlja vloge povedka, ampak gre za členek (Seveda ni res).

Število zadetkov: 600173