Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
atóničen1 -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na atonijo: atonično mišičje
SSKJ²
àtóničen2 -čna -o prid. (ȁ-ọ́)
jezikosl. ki je brez naglasa; breznaglasen: atonična beseda
SSKJ²
atoníja -e ž (ȋ)
med. bolezensko zmanjšanje napona mišičja, mlahavost: atonija želodca
SSKJ²
átov -a -o (á)
svojilni pridevnik od ata: oblekel je atov suknjič
SSKJ²
atrákcija -e ž (á)
kar privlači, vzbuja pozornost; privlačnost, zanimivost: ta razstava je velika atrakcija; igralci so postali filmska atrakcija; stolp je glavna turistična atrakcija mesta / nastop lanskega zmagovalca bo posebna atrakcija; gledališka, športna atrakcija
SSKJ²
atrakcíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na atrakcijo: atrakcijska cirkuška točka
SSKJ²
atraktíven -vna -o prid. (ȋ)
ki privlači, vzbuja pozornost; privlačen, zanimiv: park je zelo atraktiven; atraktivna pokrajina / po sobotnem atraktivnem nastopu sta odpotovala; vodno smučanje, ta atraktivni šport
SSKJ²
atraktívnost -i ž (ȋ)
značilnost atraktivnega; privlačnost, zanimivost: atraktivnost predstave / po atraktivnosti in kvaliteti je bilo tekmovanje na najvišji ravni / pokrajina je polna turističnih atraktivnosti
SSKJ²
atráktor -ja m (á)
kar kaj privlači, priteguje: univerza je atraktor za mlade ljudi z vsega sveta / praškasti atraktorji za ribolov
♦ astron. objekt, ki privlači, deluje gravitacijsko
SSKJ²
atrápa -e ž (ȃ)
imitacija, posnetek predmeta, rabljen navadno za dekoracijo, reklamo ali za urjenje, vaje: lesene, pločevinaste atrape; reklamna atrapa; atrape za filmske scene / pripeljali so atrapo bojne ladje; atrape s senzorji za merjenje odzivnega časa pripravnikov; prave bombe in atrape
SSKJ²
atribúcija -e ž (ú)
nav. mn., pravn., nekdaj pristojnost1, kompetenca: odločali so v mejah svojih atribucij
SSKJ²
atribút -a m (ȗ)
1. značilen spremni pojav: gledališče, glasba, muzeji so atributi mesta; tržna ekonomija z vsemi svojimi atributi, gospodarskimi, političnimi in družbenimi
// oznaka, vzdevek: lastiti si atribut izvirnosti; prisvajati si atribute božanstva
2. za osebo ali stvar značilen predmet: pisan cekar je folklorni atribut; mučeniški, svetniški atributi; žezlo je atribut oblasti
♦ filoz. bistvena, neodtujljiva lastnost predmeta ali pojava; jezikosl. prilastek
SSKJ²
atributíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na atribut: atributivni pojavi / atributivni stavek prilastkov stavek
SSKJ²
átrij -a m (á)
1. nepokrit osrednji prostor starorimske hiše: kipi bogov v atriju
// preddverje starokrščanske bazilike: pokopan je v atriju cerkve
2. starorimskemu atriju podobno dvorišče današnjih hiš: atrij za pouk na prostem
♦ anat. vsaka od dveh zgornjih srčnih votlin, preddvor
SSKJ²
átrijski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na atrij: izkopanine kažejo na starorimsko atrijsko zgradbo / naselje atrijskih in vrstnih hiš
SSKJ²
atrófičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na atrofijo; upadel, usahel: atrofična koža; atrofično mišičje / atrofični proces / atrofična volja
SSKJ²
atrofíja -e ž (ȋ)
med. zmanjšanje obsega organa ali tkiva zaradi zmanjšanja celic; upadanje, usihanje: mišična atrofija; atrofija kože, organa, živca; pren. atrofija moralnega čuta
SSKJ²
atrofírati -am nedov. in dov. (ȋ)
med. manjšati se zaradi zmanjšanja celic; upadati, usihati: koža, mišičje atrofira
SSKJ²
atropín -a m (ȋ)
farm. strup iz volčje češnje, rabljen zlasti kot zdravilo za oči: vkapljati atropin v oči
SSKJ²
áu in àu [au̯] medm. (ȃ; ȁ)
izraža telesno bolečino: au, do krvi si me zbodel / še au nisem slišal iz njenih ust; prim. av
Število zadetkov: 579086