Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
avtomobilíst -a m (ȋ)
kdor vozi avtomobil, zlasti osebni: avtomobilist je pravočasno pritisnil na zavoro; priročnik za avtomobiliste / avtomobilist dirkač
kdor vozi avtomobil, zlasti osebni: avtomobilist je pravočasno pritisnil na zavoro; priročnik za avtomobiliste / avtomobilist dirkač
avtomobilístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na avtomobiliste ali avtomobilizem: avtomobilistični šport; avtomobilistična revija; avtomobilistično prvenstvo
nanašajoč se na avtomobiliste ali avtomobilizem: avtomobilistični šport; avtomobilistična revija; avtomobilistično prvenstvo
avtomobilízem -zma m (ī)
kar je v zvezi z avtomobili ali z njihovo uporabo: avtomobilizem spreminja način življenja; kampiranje se je razmahnilo zaradi avtomobilizma; športni avtomobilizem; razvoj avtomobilizma
kar je v zvezi z avtomobili ali z njihovo uporabo: avtomobilizem spreminja način življenja; kampiranje se je razmahnilo zaradi avtomobilizma; športni avtomobilizem; razvoj avtomobilizma
avtomobílski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na avtomobil: avtomobilski motor; avtomobilska guma, hupa, sirena / avtomobilski servis; avtomobilska cesta; avtomobilska industrija / avtomobilski park; avtomobilski salon; avtomobilska kolona; avtomobilski promet; avtomobilska dirka; avtomobilska nesreča
♦ ptt avtomobilska pošta nekdaj pošta, ki posluje v avtomobilu
nanašajoč se na avtomobil: avtomobilski motor; avtomobilska guma, hupa, sirena / avtomobilski servis; avtomobilska cesta; avtomobilska industrija / avtomobilski park; avtomobilski salon; avtomobilska kolona; avtomobilski promet; avtomobilska dirka; avtomobilska nesreča
♦ ptt avtomobilska pošta nekdaj pošta, ki posluje v avtomobilu
ávto-móto tudi ávtomóto -- v prid. rabi (ȃ-ọ̑)
nanašajoč se na avtomobile in motocikle: avto-moto klub; avto-moto dirke; avto-moto društvo / Avto-moto zveza Slovenije
nanašajoč se na avtomobile in motocikle: avto-moto klub; avto-moto dirke; avto-moto društvo / Avto-moto zveza Slovenije
avtonómen -mna -o prid. (ọ̄)
1. ki ima avtonomijo, samoupraven: avtonomne pokrajine, republike; avtonomno ozemlje / dobiti avtonomno oblast
// knjiž. neodvisen, samostojen: avtonomni razvoj narodnih literatur; avtonomna umetnost
2. ki deluje brez uporabe zunanjih virov energije: avtonomno delovanje baterije
♦ med. avtonomno živčevje živčevje, ki deluje samostojno, neodvisno od volje
1. ki ima avtonomijo, samoupraven: avtonomne pokrajine, republike; avtonomno ozemlje / dobiti avtonomno oblast
// knjiž. neodvisen, samostojen: avtonomni razvoj narodnih literatur; avtonomna umetnost
2. ki deluje brez uporabe zunanjih virov energije: avtonomno delovanje baterije
♦ med. avtonomno živčevje živčevje, ki deluje samostojno, neodvisno od volje
- avtonómno prisl.:
avtonomno poslujoča enota
avtonomíja -e ž (ȋ)
1. samostojno upravljanje določenega ozemlja v okviru države, samouprava: doseči, imeti, izgubiti avtonomijo; politična avtonomija dežele / univerzitetna avtonomija
// knjiž. neodvisnost, samostojnost: zagotovljena je avtonomija osebnosti; avtonomija umetniškega ustvarjanja
2. delovanje naprave brez uporabe zunanjih virov energije: akumulator omogoča avtonomijo avtomobila do razdalje 560 kilometrov; vgrajena baterija prenosnemu računalniku zagotavlja več ur avtonomije
1. samostojno upravljanje določenega ozemlja v okviru države, samouprava: doseči, imeti, izgubiti avtonomijo; politična avtonomija dežele / univerzitetna avtonomija
// knjiž. neodvisnost, samostojnost: zagotovljena je avtonomija osebnosti; avtonomija umetniškega ustvarjanja
2. delovanje naprave brez uporabe zunanjih virov energije: akumulator omogoča avtonomijo avtomobila do razdalje 560 kilometrov; vgrajena baterija prenosnemu računalniku zagotavlja več ur avtonomije
avtonomístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na avtonomiste ali avtonomizem: avtonomistični načrti; avtonomistične težnje; avtonomistično gibanje / avtonomistična ureditev države
nanašajoč se na avtonomiste ali avtonomizem: avtonomistični načrti; avtonomistične težnje; avtonomistično gibanje / avtonomistična ureditev države
avtonomizácija -e ž (á)
uvajanje, uvedba avtonomije: proces avtonomizacije / težnja po avtonomizaciji
uvajanje, uvedba avtonomije: proces avtonomizacije / težnja po avtonomizaciji
avtonómnost -i ž (ọ̄)
lastnost, značilnost avtonomnega: avtonomnost pokrajine; avtonomnost kulturnih ustanov / branili so avtonomnost umetnosti
lastnost, značilnost avtonomnega: avtonomnost pokrajine; avtonomnost kulturnih ustanov / branili so avtonomnost umetnosti
ávtoodpàd -áda m (ȃ-ȁ ȃ-á)
prostor za zbiranje izrabljenih avtomobilov: zanimanje za rezervne dele na avtoodpadih je zelo veliko; nelegalni avtoodpad
// podjetje, obrat, ki se ukvarja z zbiranjem in razgradnjo izrabljenih avtomobilov: avtoodpadi lahko odkupujejo izrabljena in poškodovana vozila; lastnik zasebnega avtoodpada
prostor za zbiranje izrabljenih avtomobilov: zanimanje za rezervne dele na avtoodpadih je zelo veliko; nelegalni avtoodpad
// podjetje, obrat, ki se ukvarja z zbiranjem in razgradnjo izrabljenih avtomobilov: avtoodpadi lahko odkupujejo izrabljena in poškodovana vozila; lastnik zasebnega avtoodpada
ávtoplín -a m (ȃ-ȋ)
utekočinjeni plin za pogon avtomobilov: uporaba avtoplina veliko pripomore k zmanjšanju emisij v okolje; cena avtoplina; vozilo na avtoplin
utekočinjeni plin za pogon avtomobilov: uporaba avtoplina veliko pripomore k zmanjšanju emisij v okolje; cena avtoplina; vozilo na avtoplin
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 316
- 317
- 318
- 319
- 320
- 321
- 322
- ...
- 28955
- Naslednja »
Število zadetkov: 579086