Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
ažúr1 -a m (ȗ)
obrt. okras, zlasti na perilu, ki nastane, če se nekatere niti potegnejo iz tkanine, druge pa obšijejo: perilo okrasiti, zarobiti z ažurom; prt z ažurom
♦ tekst. tkanina v vezavi, ki daje luknjičav videz; v prid. rabi: ažur stroj
obrt. okras, zlasti na perilu, ki nastane, če se nekatere niti potegnejo iz tkanine, druge pa obšijejo: perilo okrasiti, zarobiti z ažurom; prt z ažurom
♦ tekst. tkanina v vezavi, ki daje luknjičav videz; v prid. rabi: ažur stroj
ažúren1 -rna -o prid. (ȗ)
adm. ki je brez zaostanka v dnevnem delu, ki je na tekočem: ažurno knjigovodstvo; administrativno delo je bilo vedno ažurno / ažurni podatki / pog. v poročanju niso ažurni
adm. ki je brez zaostanka v dnevnem delu, ki je na tekočem: ažurno knjigovodstvo; administrativno delo je bilo vedno ažurno / ažurni podatki / pog. v poročanju niso ažurni
- ažúrno prisl.:
ažurno spremljati aktualne dogodke
ažurírati1 -am nedov. in dov. (ȋ)
adm. delati kaj ažurno: ažurirati knjigovodstvo
adm. delati kaj ažurno: ažurirati knjigovodstvo
- ažuríran -a -o:
izdajati ažurirano informativno literaturo
ažurírati2 -am nedov. in dov. (ȋ)
obrt. krasiti, robiti z ažurom, mrežiti: ažurirati prt
obrt. krasiti, robiti z ažurom, mrežiti: ažurirati prt
- ažuríran -a -o:
dobila je v dar šest ažuriranih robcev
ažúrnost -i ž (ȗ)
adm. lastnost, značilnost ažurnega1: poživiti ažurnost evidence; ažurnost v knjigovodstvu, v zbiranju statističnih podatkov / reporterska ažurnost
adm. lastnost, značilnost ažurnega1: poživiti ažurnost evidence; ažurnost v knjigovodstvu, v zbiranju statističnih podatkov / reporterska ažurnost
b -- in -ja [bə̀ bə̀ja in bé bêja] m (ə̏; ẹ̄ ē)
druga črka slovenske abecede: napiši b; mali b; od b do d; nerazločni b-ji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči b
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b
druga črka slovenske abecede: napiši b; mali b; od b do d; nerazločni b-ji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči b
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b
- b -- kot imenovalni prilastek
drugi po vrsti: točka b potrebuje razlage / učenci 1. b
♦ glasb. ton b za polton znižani ton h; gled. abonma reda B; med. vitamin B
- b- prvi del zloženk
nanašajoč se na b: hotel B-kategorije
♦ glasb. B-dur durov tonovski način z dvema nižajema; b-mol molov tonovski način s petimi nižaji; med. B-vitamin; šah. kmet na b-liniji v drugi navpični vrsti z leve strani
bába -e ž (á)
1. slabš. ženska, navadno starejša: grda, stara baba; ekspr. prekleta baba nora
● šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi na videz nerešljivo zadevo
// nizko (zakonska) žena: nikamor ne gre brez svoje babe
2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: baba pa je, baba
3. ekspr. strahopeten ali klepetav moški: kaj se bojiš, baba! lahko mi poveš, saj nisem baba
4. kar se rabi kot podstava, opora, podlaga: steber kozolca so postavili na betonsko babo; baba (pri klepalniku) babica
♦ etn. baba zadnje snopje pri metju ali mlačvi; babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj; pehtra baba po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke
1. slabš. ženska, navadno starejša: grda, stara baba; ekspr. prekleta baba nora
● šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi na videz nerešljivo zadevo
// nizko (zakonska) žena: nikamor ne gre brez svoje babe
2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: baba pa je, baba
3. ekspr. strahopeten ali klepetav moški: kaj se bojiš, baba! lahko mi poveš, saj nisem baba
4. kar se rabi kot podstava, opora, podlaga: steber kozolca so postavili na betonsko babo; baba (pri klepalniku) babica
♦ etn. baba zadnje snopje pri metju ali mlačvi; babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj; pehtra baba po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke
bábi -- ž (ȃ) pog.
babica, stara mama: njegova babi je včeraj praznovala osemdeseti rojstni dan; babi in dedi
babica, stara mama: njegova babi je včeraj praznovala osemdeseti rojstni dan; babi in dedi
bábica -e ž (á)
1. stara mati: dedek in babica
// zastar. stara ženska: Rekši se Smuk vzdigne s praga in korači stari babici naproti (J. Jurčič)
2. pomočnica pri porodih: diplomirana, izprašana, občinska babica; pren., šalj. bil je za babico pri ustanovitvi društva
● veliko babic – kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha
3. zastar. (živalska) samica, navadno ptica: babica leže jajčka
4. zgornji del klepalnika: položil je srp na babico
5. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: kaveljček in babica pri zaponki, zapencu; dedec in babica pri tečaju
♦ zool. majhna pegasta sladkovodna riba z brčicami, Noemacheilus barbatulus; pisana obrežna morska ribica, Blennius
1. stara mati: dedek in babica
// zastar. stara ženska: Rekši se Smuk vzdigne s praga in korači stari babici naproti (J. Jurčič)
2. pomočnica pri porodih: diplomirana, izprašana, občinska babica; pren., šalj. bil je za babico pri ustanovitvi društva
● veliko babic – kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha
3. zastar. (živalska) samica, navadno ptica: babica leže jajčka
4. zgornji del klepalnika: položil je srp na babico
5. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: kaveljček in babica pri zaponki, zapencu; dedec in babica pri tečaju
♦ zool. majhna pegasta sladkovodna riba z brčicami, Noemacheilus barbatulus; pisana obrežna morska ribica, Blennius
babičevánje -a s (ȃ)
zastar. opravljanje babiškega poklica; babištvo: ukvarjala se je z babičevanjem
zastar. opravljanje babiškega poklica; babištvo: ukvarjala se je z babičevanjem
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 321
- 322
- 323
- 324
- 325
- 326
- 327
- ...
- 28955
- Naslednja »
Število zadetkov: 579086