Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

debílno prislov [debílno]
    1. slabšalno takó, da je izražena nesposobnost dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali je prisoten tak vtis
    2. slabšalno takó, da je vidna nizka kakovost, premajhna premišljenost, poglobljenost česa
ETIMOLOGIJA: debilen
debílnost debílnosti samostalnik ženskega spola [debílnost]
    1. slabšalno stanje, lastnost koga, da ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali daje tak vtis; SINONIMI: slabšalno debilizem
      1.1. slabšalno kar kaže, izraža tako nesposobnost dojemanja, poglobljenega razmišljanja, preudarnega odzivanja, delovanja; SINONIMI: slabšalno debilizem
      1.2. slabšalno lastnost česa, da kaže, izraža tako nesposobnost dojemanja, poglobljenega razmišljanja, preudarnega odzivanja, delovanja
ETIMOLOGIJA: debilen
décilíter décilítra samostalnik moškega spola [décilítər]
    merska enota za izražanje prostornine, desetina litra; simbol: dcl, dl
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Deziliter iz novoklas. deci.. ‛deseti del osnovne enote’ iz lat. decem ‛deset’ + liter
décilítrski décilítrska décilítrsko pridevnik [décilítərski]
    1. ki lahko vsebuje en deciliter snovi
      1.1. del pridevniške zloženke v obliki n-decilitrski ki je v zvezi z določenim številom decilitrov
ETIMOLOGIJA: deciliter
dedováti dedújem in dédovati dédujem nedovršni glagol [dedováti] in [dédovati]
    1. dobivati premoženje v last po umrlem, zlasti sorodniku
    2. dobivati, prevzemati od staršev, prednikov kako telesno, duševno lastnost, nagnjenje
    3. ekspresivno dobivati, prevzemati od predhodnikov
ETIMOLOGIJA: ded
degustácija degustácije samostalnik ženskega spola [degustácija]
    1. uživanje hrane, pijače v manjših količinah z namenom seznaniti se z njenim okusom, aromo
      1.1. strokovno ocenjevanje, preverjanje okusa, arome, kakovosti hrane, pijače sploh
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Degustation) iz frc. dégustation, iz lat. dēgustātiō ‛pokušina’ iz dēgustāre ‛pokusiti’ iz gustus ‛okus’ - več ...
degustácijski degustácijska degustácijsko in degustacíjski degustacíjska degustacíjsko pridevnik [degustáciski] in [degustacíski] ETIMOLOGIJA: degustacija
degustátor degustátorja samostalnik moškega spola [degustátor]
    1. strokovnjak, ki se ukvarja z ocenjevanjem, preverjanjem okusa, arome, kakovosti hrane, pijače
      1.1. kdor uživa hrano, pijačo v manjših količinah z namenom seznaniti se z njenim okusom, aromo
    2. ekspresivno kdor intenzivno sprejema, izkuša kaj, zlasti umetniška dela
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. degustatore, glej degustirati
degustátorka degustátorke samostalnik ženskega spola [degustátorka]
    1. strokovnjakinja, ki se ukvarja z ocenjevanjem, preverjanjem okusa, arome, kakovosti hrane, pijače
      1.1. ženska, ki uživa hrano, pijačo v manjših količinah z namenom seznaniti se z njenim okusom, aromo
    2. ženska, ki promovira živila, jedi, pijače s ponujanjem njihovih brezplačnih vzorcev
ETIMOLOGIJA: degustator
degustírati degustíram nedovršni in dovršni glagol [degustírati]
    1. v manjših količinah uživati hrano, pijačo z namenom seznaniti se z njenim okusom, aromo
      1.1. strokovno oceniti, preveriti okus, aromo, kakovost hrane, pijače sploh
    2. ekspresivno intenzivno sprejemati, izkušati kaj, zlasti umetniška dela
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. degustieren in frc. déguster iz lat. dēgustāre ‛pokusiti’, iz gustus ‛okus’
dekadénca dekadénce samostalnik ženskega spola [dekadénca]
    1. zavračanje uveljavljenih moralnih vrednot, ki se izkazuje s predajanjem užitkom, razkošnim življenjem
      1.1. skupina ljudi, ki izkazuje zavračanje takih vrednot, se predaja užitkom, razkošnemu življenju
    2. iz literarne vede umetnostna smer s konca 19. stoletja, za katero so značilni senzualizem, subjektivizem, esteticizem
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dekadenz iz frc. décadence ‛propadanje, nazadovanje’, prvotno ‛gospodarsko nazadovanje’, prevzeto iz srlat. decadentia ‛padanje, nazadovanje’ iz lat. cadere ‛pasti’ - več ...
dekadénčen dekadénčna dekadénčno pridevnik [dekadénčən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki dekadenčni ki kaže, izraža zavračanje uveljavljenih moralnih vrednot, ki se izkazuje s predajanjem užitkom, razkošnim življenjem; SINONIMI: dekadenten
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki dekadenčni ki izstopa zaradi pretirane usmerjenosti v razkošje, predajanje užitkom; SINONIMI: dekadenten
ETIMOLOGIJA: dekadenca
dekadènt dekadênta tudi dekadénta samostalnik moškega spola [dekadènt]
    1. kdor zavrača uveljavljene moralne vrednote, se predaja užitkom, razkošnemu življenju
    2. predstavnik dekadence
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. decadent) iz frc. décadent, glej dekadenca
dekadénten dekadéntna dekadéntno tudi dekadênten dekadêntna dekadêntno pridevnik [dekadéntən] tudi [dekadêntən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki dekadentni ki kaže, izraža zavračanje uveljavljenih moralnih vrednot, ki se izkazuje s predajanjem užitkom, razkošnim življenjem; SINONIMI: dekadenčen
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki dekadentni ki kaže, izraža tak propad, nazadovanje
      1.2. v nekaterih zvezah v obliki dekadentni ki izstopa zaradi pretirane usmerjenosti v razkošje, predajanje užitkom; SINONIMI: dekadenčen
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. dekadent, angl. decadent) iz frc. décadent, glej dekadenca
dekadéntno tudi dekadêntno prislov [dekadéntno] tudi [dekadêntno]
    1. takó, da se kaže, izraža zavračanje uveljavljenih moralnih vrednot, ki se izkazuje s predajanjem užitkom, razkošnim življenjem
      1.1. takó, da izstopa zaradi pretirane usmerjenosti v razkošje, predajanje užitkom
ETIMOLOGIJA: dekadenten
demoralizácija demoralizácije samostalnik ženskega spola [demoralizácija]
    1. delovanje, proces, ki povzroči, da volja za delovanje, vztrajnost pri kom upade
      1.1. stanje, pri katerem volja za delovanje, vztrajnost pri kom upade
    2. upad moralnih načel
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Demoralisation) iz frc. démoralisation, iz frc. dé.., pred samoglasniki dés.., < lat. dis.. ‛raz-, ne-’ + morala
demoralizíran demoralizírana demoralizírano pridevnik [demoralizíran]
    1. pri katerem moralna načela upadejo
    2. pri katerem zaradi neugodnega položaja volja za delovanje, vztrajnost upade
ETIMOLOGIJA: demoralizirati
demoralizírati demoralizíram dovršni in nedovršni glagol [demoralizírati]
    1. narediti, povzročiti, da moralna načela pri kom upadejo
    2. narediti, povzročiti, da volja za delovanje, vztrajnost pri kom upade
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. demoralisieren iz frc. démoraliser iz dé... + moraliser ‛opogumljati’ iz morala
deodoránt deodoránta samostalnik moškega spola [deodoránt]
    kozmetično sredstvo, ki zavira, preprečuje nastanek neprijetnega telesnega vonja, zlasti pod pazduho; SINONIMI: dezodorant
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Deodorant) iz it. deodorante ali angl. deodorant, iz lat. dē.. ‛od, stran’ + odōrāre ‛odišaviti’, iz odor ‛duh, vonj’ - več ...
deóksiribonukleínski deóksiribonukleínska deóksiribonukleínsko pridevnik [deóksiribonukleínski]
STALNE ZVEZE: deoksiribonukleinska kislina
ETIMOLOGIJA: prevzeto in prilagojeno iz angl. deoxyribonucleic, iz deoxi(dization) ‛dezoksidacija’ + ribonukleinski
Število zadetkov: 668534