Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
barúfa -e ž (ū)
nar. primorsko prepir, zdraha: same barufe dela / iz barufe je odnesel bunke iz pretepa
SSKJ²
barúsa -e ž (ȗ)
zastar. kocina: v bradi se srebrijo sive baruse
// nav. mn. daljša dlaka nad gobcem živali; brk: zajčje baruse
SSKJ²
barúsast -a -o prid. (ȗ)
zastar. kocinast: barusast možakar
SSKJ²
bárva -e ž (ȃ)
1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva; drap barva; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva / jesenske, mavrične barve; naravna barva lesa; harmonija barv; čut za barve / letos je modna barva oranžna; zelena barva je barva upanja; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje; barve se skladajo, se ujemajo; barve se tepejo se ne ujemajo
2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve; ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve; ljudje vseh jezikov in barv
3. sredstvo za barvanje: barva zaliva; modra barva hitro zbledi; to blago dobro prime barvo; mešati, nanašati, polagati barve; barvati, slikati z oljnato barvo; preproge obstojnih barv; barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva / tiskarska, zidna barva; barva za usnje
4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: pokazal je svojo pravo barvo; šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan; vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin
5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve; delo ima avtorjevo osebno barvo
6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo; barva glasu, tona, vokalov
7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve; igral je za barve Olimpije
8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo
● 
vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno; ljudi opisuje s črnimi barvami negativno
♦ 
fiz. komplementarni ali dopolnilni barvi ki pomešani med seboj dasta belo barvo; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka; kem. barva anorganska snov za barvanje; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice
SSKJ²
barválen -lna -o prid. (ȃ)
teh. ki je za barvanje: barvalni stroj; vreči usnje v barvalno kad
SSKJ²
bárvanec -nca m (ȃ)
človek barvne polti: belci in barvanci
SSKJ²
bárvanje -a s (ȃ)
glagolnik od barvati: barvanje tkanin; barvanje las / barvanje glasu; miljejsko barvanje oseb
SSKJ²
bárvanka -e ž (ȃ)
risba, namenjena za barvanje: fototapete barvanke za otroške sobe; barvanke, lepljenke in kombinirane tehnike
// knjiga, navadno otroška, s takimi risbami; pobarvanka: obračati liste v barvanki; otrokom so podarili barvanke, sestavljanke in spominske knjige; neprodane zaloge barvank
SSKJ²
bárvanost -i ž (ȃ)
lastnost barvanega: neizrazita barvanost
SSKJ²
bárvar -ja m (ȃ)
1. kdor se poklicno ukvarja z barvanjem: barvar porcelana, tekstila; barvar in ličar
2. lov. pes, ki sledi obstreljeno divjad po krvni sledi:
SSKJ²
barvaríja -e ž (ȋ)
barvarna: barvarija usnja in čevljev / brez plačila davka ne bo smela imeti barvarije barvarske obrti
SSKJ²
barvárna -e ž (ȃ)
barvarska delavnica: barvarno so postavili k vodi
// barvarski obrat v tovarni: v barvarni in v tkalnici imajo enake norme
SSKJ²
barvárnica -e ž (ȃ)
barvarna: barvarnice imajo premalo sprejemališč / tovarniška predilnica in barvarnica
SSKJ²
bárvarski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na barvanje ali barvarstvo: barvarski pomočnik; barvarska delavnica, obrt
SSKJ²
bárvarstvo -a s (ȃ)
barvarska obrt: zaposlen je v barvarstvu
// opravljanje barvarskega poklica:
SSKJ²
bárvast -a -o prid. (ȃ)
1. ki vsebuje barvo; barven: barvasti svinčniki; barvaste krede / barvasto prebivalstvo barvnopolto / barvaste kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; barvasta metalurgija
// ki je v barvah; ant. črno-bel: barvast posnetek; barvasta fotografija
2. ki se mu da drugačna barva, kot jo ima navadno: barvast papir; barvasta tkanina; barvasto steklo
SSKJ²
bárvati -am nedov. (ȃ)
1. prepajati, pokrivati z barvo: barvati steno, volno; barvati z zeleno barvo; barva si lase, ustnice
 
med. barvati histološki preparat
2. povzročati obarvanost: zarja barva oblake; listje se barva; pren. barvati glas, pesniški izraz
    bárvan -a -o:
    rdeče barvan pod; barvani ljudje barvnopolti
SSKJ²
bárven -vna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na barvo: barvni kontrasti, odtenki; ubranost barvnih tonov; barvna harmonija; široke barvne ploskve / barvna snov; barvno sredstvo / barvna lestvica, skala
 
med. barvna slepota nesposobnost za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene; tisk. barvni valj
// ki vsebuje barvo: barvni trak za pisalni stroj; barvni svinčniki / človek barvne polti človek, ki ni bele rase / barvne kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; barvna metalurgija
// ki je v barvah; ant. črno-bel: barvni diapozitiv; cinemaskopski barvni film; barvna fotografija; barvna televizija / barvni kliše, lesorez, tisk
    bárvno prisl.:
    barvno dognana slika; barvno vzorčaste tkanine
SSKJ²
bárvenost -i ž (ȃ)
1. lastnost barvnega; barvnost: medla barvenost cvetov / barvenost govorice
2. zastar. barvitost: vabeča barvenost velemesta
SSKJ²
bárvica -e ž (ȃ)
nav. mn. sredstvo za barvanje pri šolskem risanju: škatlica vodenih, vodnih barvic; tempera barvice; čopič za barvice
 
etn. barvice prodajati, ugibati otroška igra, pri kateri se ugiba, katero barvo kdo predstavlja
Število zadetkov: 579086