Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
barvílen -lna -o prid. (ȋ)
ki je za barvanje: barvilna raztopina; barvilne snovi / barvilna moč
♦ bot. barvilni brošč rastlina z rdečim barvilom v koreniki, Rubia tinctorum; barvilni skalovec grmičast lišaj, iz katerega se pridobiva vijoličasto barvilo lakmus, Roccella tinctoria
SSKJ²
barvílnica -e ž (ȋ)
izdelovalnica barvil: delati v barvilnici
// zastar. barvarna:
♦ bot. barvilnice visoke trajnice z barvilnimi jagodami, Phytolaccaceae
SSKJ²
barvílnik -a m (ȋ)
posoda za barvilo:
SSKJ²
barvílo -a s (í)
1. snov, ki daje organizmu in njegovim delom barvo: ljudje brez kožnega barvila; krvno, lasno, žolčno barvilo / zeleno rastlinsko barvilo klorofil
2. snov za barvanje: barvilo za hrano, živila; barvilo za lase, nohte; barvila za tiskalnike; barvila za tekstil, tkanine; (umetna) barvila, konzervansi in arome
// ličilo: barvilo za ustnice
3. kem. organska snov za barvanje: bazično barvilo; naravna barvila / anilinsko barvilo
4. ličilo: barvilo za ustnice
SSKJ²
barvína -e ž (í)
barvilo: rdeča krvna barvina / barvati z organskimi barvinami
SSKJ²
barvít -a -o prid., barvítejši (ȋ)
1. poln, bogat barv: barvito cvetje / barvita pokrajina
2. poln izrazitih, značilnih potez: barvit jezik; barvit opis / barvita skladba zvočno bogata skladba
    barvíto prisl.:
    barvito karakterizirati osebe; barvito poslikana podoba
SSKJ²
barvítost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost barvitega: barvitost cvetja / barvitost Jurčičevega jezika; barvitost pripovedi; Pariz jo je prevzel s svojo barvitostjo / hvalijo barvitost njegove skladbe; zvočna barvitost
SSKJ²
barvljív -a -o prid. (ī í)
ki se da barvati: lahko barvljiva snov
SSKJ²
bárvnica -e ž (ȃ)
tisk. naprava pri tiskalnem stroju za nanašanje barve na stavek: produktivnost strojev se je povečala tudi zaradi izboljšanih barvnic
♦ biol. celica z barvilom pri človeku ali živalih, ki lahko prilagaja barvo kože okolici
SSKJ²
bárvnik -a m (ȃ)
šol. barvni svinčnik: v prvem razredu rišejo z barvniki
♦ tisk. korito za barvo pri tiskalnem stroju
SSKJ²
barvnokóžec -žca m (ọ̑)
človek barvne kože: belci in barvnokožci
SSKJ²
barvnopôlt -a -o [barwnopou̯t] prid. (ȏ ō)
ki je barvne polti: barvnopolti narodi
SSKJ²
bárvnost -i ž (ȃ)
1. lastnost barvnega: neizrazita barvnost fasad / barvnost glasu
2. sposobnost za sprejemanje barve: precejšnja barvnost volne
SSKJ²
barvomér -a m (ẹ̑)
teh. priprava za merjenje intenzivnosti barv; kolorimeter
SSKJ²
barvoslôvje -a s (ȏ)
nauk o barvah in tehniki barvanja:
SSKJ²
barvotísk -a m (ȋ)
tisk. žarg. barvni tisk: reprodukcija v barvotisku
// tiskana barvna slika: stene so našarjene s številnimi barvotiski
SSKJ²
baržún -a m (ȗ)
knjiž. tkanina s ščetkasto površino na eni strani; žamet: prevleka iz rdečega baržuna; mah je mehek kakor baržun / oblečena je v svilo in baržun
SSKJ²
baržúnast -a -o prid. (ȗ)
knjiž. žametast: baržunast telovnik; baržunasta obleka, zavesa / baržunasti stoli
// ekspr. podoben žametu: baržunast mah; njena baržunasta lica / baržunaste oči
    baržúnasto prisl.:
    baržunasto črn
SSKJ²
baržúnov -a -o (ȗ)
pridevnik od baržun: baržunov lesk
SSKJ²
bás -a m (ȃ)
1. najnižji moški glas: peti bas / govoriti z basom; debel, globok bas
// nav. mn. basist: basi v zboru so prešibki; filharmonija išče base
2. glasbilo z najnižjim glasom: igrati bas, na bas
3. basovska tipka: harmonika z osemdesetimi basi
♦ etn. lončeni bas ljudsko glasbilo v obliki glinastega lonca, ki ima čez odprtino napet svinjski mehur; glasb. generalni bas basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami; prvi bas najvišji glas med basi
Število zadetkov: 579086