Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
báskovka -e ž (ȃ)
okrogla mehka čepica, kakršno nosijo Baski:
SSKJ²
báskovski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Baske: baskovski jezik / baskovska čepica
SSKJ²
báskovščina -e ž (ȃ)
baskovski jezik: pesmi v baskovščini; baskovščina in katalonščina
SSKJ²
basmáti -ja m (ȃ)
dolgozrnati riž iz Indije in Pakistana z značilnim vonjem: skodelica rjavega basmatija / riž basmati; v prid. rabi: basmati riž
SSKJ²
básnik -a m (ȃ)
zastar. basnopisec
SSKJ²
básniti -im nedov. (ȃ)
knjiž., zastar. pripovedovati o nenavadnih stvareh, bajati: kdo nam bo odslej basnil, kot si znal le ti?
SSKJ²
basnopísec -sca m (ȋ)
pisec basni: basnopisec Ezop
SSKJ²
basnoslôvec -vca m (ȏ)
zastar. kdor proučuje basni: nova dognanja basnoslovcev
// knjiž. basnopisec: basnoslovec Krilov
SSKJ²
básov -a -o prid. (ȃ)
zastar. basovski: mož z basovim glasom / basove strune
SSKJ²
básovski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na bas: govoriti z basovskim glasom; basovska partija skladbe / basovski instrumenti
 
glasb. basovski ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f
SSKJ²
basrelief tudi báreliéf -a [bárelijéfm (ȃ-ẹ̑)
um. relief, pri katerem liki le malo izstopajo iz osnovne ploskve, ploski relief: stene so okrašene z basreliefi
SSKJ²
basreliefen tudi báreliéfen -fna -o [bárelijéfənprid. (ȃ-ẹ̑)
um. upodobljen v basreliefu: basreliefen profil
SSKJ²
basso buffo bassa buffa [báso búfom (ȃ, ȗ)
glasb. basovski glas za komične vloge: partitura za basso buffo / pooseb. nastopa znameniti basso buffo
SSKJ²
basso continuo bassa continua [báso kontínuom (ȃ, ȋ)
glasb. basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami: orgle so izvajale basso continuo
SSKJ²
básta medm. (ȃ)
pog. konec1, zadosti, dovolj: nehaj že, basta; ta bo moj – pa basta!
SSKJ²
bastárd -a m (ȃ)
1. biol. potomec staršev z različno dedno osnovo; križanec: ta kanarček, pes je bastard / pren. žanrski bastard
2. slabš. nezakonski otrok, zlasti če so njegovi starši iz zelo različnih družbenih razredov: v hiši svojega bogatega očeta se je počutil tujca in bastarda
// izrodek, izvržek: rekli so, da je svinja in bastard; aroganten bastard
SSKJ²
bastárden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na bastarde: bastardna žival; pren. ta beseda je bastardna tvorba
SSKJ²
bastardírati -am dov. in nedov. (ȋ)
biol. medsebojno oploditi živali ali rastline, ki se razlikujejo vsaj v eni dedni lastnosti; križati: bastardirati rž in pšenico; bastardirati žrebca z oslico
    bastardíran -a -o:
    bastardirane čebele
SSKJ²
bastárdka -e ž (ȃ)
biol. potomka staršev z različno dedno osnovo; križanka2:
SSKJ²
bastárdski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na bastarde: grof in njegov bastardski sin; pren. bastardska mešanica stilov
Število zadetkov: 579086