- navadno slabšalno človek, navadno neopazen, nepomemben, ki ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali daje tak vtis
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
debílen debílna debílno pridevnik [debílən]
- 1. slabšalno ki ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali daje tak vtis; SINONIMI: ekspresivno top
- 1.1. slabšalno ki kaže, izraža odsotnost take sposobnosti ali daje tak vtis
- 2. slabšalno ki po mnenju govorca ni ustrezen, zadovoljiv, navadno zaradi nizke kakovosti, premajhne premišljenosti, poglobljenosti
debilízem debilízma samostalnik moškega spola [debilízəm]
- 1. slabšalno stanje, lastnost koga, da ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali daje tak vtis; SINONIMI: slabšalno debilnost
debílnost debílnosti samostalnik ženskega spola [debílnost]
- 1. slabšalno stanje, lastnost koga, da ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali daje tak vtis; SINONIMI: slabšalno debilizem
- 1.1. slabšalno kar kaže, izraža tako nesposobnost dojemanja, poglobljenega razmišljanja, preudarnega odzivanja, delovanja; SINONIMI: slabšalno debilizem
- 1.2. slabšalno lastnost česa, da kaže, izraža tako nesposobnost dojemanja, poglobljenega razmišljanja, preudarnega odzivanja, delovanja
décilítrski décilítrska décilítrsko pridevnik [décilítərski]
- 1. ki lahko vsebuje en deciliter snovi
- 1.1. del pridevniške zloženke v obliki n-decilitrski ki je v zvezi z določenim številom decilitrov
degustácija degustácije samostalnik ženskega spola [degustácija]
- 1. uživanje hrane, pijače v manjših količinah z namenom seznaniti se z njenim okusom, aromo
- 1.1. strokovno ocenjevanje, preverjanje okusa, arome, kakovosti hrane, pijače sploh
degustácijski degustácijska degustácijsko in degustacíjski degustacíjska degustacíjsko pridevnik [degustáciski] in [degustacíski]
- 1. ki je v zvezi z degustacijo 1.
- 1.1. ki se uporablja pri degustaciji 1.
- 2. ki je v zvezi z degustacijo 1.1.
degustátor degustátorja samostalnik moškega spola [degustátor]
- 1. strokovnjak, ki se ukvarja z ocenjevanjem, preverjanjem okusa, arome, kakovosti hrane, pijače
- 1.1. kdor uživa hrano, pijačo v manjših količinah z namenom seznaniti se z njenim okusom, aromo
- 2. ekspresivno kdor intenzivno sprejema, izkuša kaj, zlasti umetniška dela
degustátorka degustátorke samostalnik ženskega spola [degustátorka]
- 1. strokovnjakinja, ki se ukvarja z ocenjevanjem, preverjanjem okusa, arome, kakovosti hrane, pijače
- 1.1. ženska, ki uživa hrano, pijačo v manjših količinah z namenom seznaniti se z njenim okusom, aromo
- 2. ženska, ki promovira živila, jedi, pijače s ponujanjem njihovih brezplačnih vzorcev
degustírati degustíram nedovršni in dovršni glagol [degustírati]
- 1. v manjših količinah uživati hrano, pijačo z namenom seznaniti se z njenim okusom, aromo
- 1.1. strokovno oceniti, preveriti okus, aromo, kakovost hrane, pijače sploh
- 2. ekspresivno intenzivno sprejemati, izkušati kaj, zlasti umetniška dela
dekadénca dekadénce samostalnik ženskega spola [dekadénca]
- 1. zavračanje uveljavljenih moralnih vrednot, ki se izkazuje s predajanjem užitkom, razkošnim življenjem
- 1.1. skupina ljudi, ki izkazuje zavračanje takih vrednot, se predaja užitkom, razkošnemu življenju
- 2. iz literarne vede umetnostna smer s konca 19. stoletja, za katero so značilni senzualizem, subjektivizem, esteticizem
dekadénčen dekadénčna dekadénčno pridevnik [dekadénčən]
- 1. v nekaterih zvezah v obliki dekadenčni ki kaže, izraža zavračanje uveljavljenih moralnih vrednot, ki se izkazuje s predajanjem užitkom, razkošnim življenjem; SINONIMI: dekadenten
- 1.1. v nekaterih zvezah v obliki dekadenčni ki izstopa zaradi pretirane usmerjenosti v razkošje, predajanje užitkom; SINONIMI: dekadenten
- 2. v obliki dekadenčni ki je v zvezi z dekadenco 2.; SINONIMI: dekadenten
dekadénten dekadéntna dekadéntno tudi dekadênten dekadêntna dekadêntno pridevnik [dekadéntən] tudi [dekadêntən]
- 1. v nekaterih zvezah v obliki dekadentni ki kaže, izraža zavračanje uveljavljenih moralnih vrednot, ki se izkazuje s predajanjem užitkom, razkošnim življenjem; SINONIMI: dekadenčen
- 1.1. v nekaterih zvezah v obliki dekadentni ki kaže, izraža tako zavračanje
- 1.2. v nekaterih zvezah v obliki dekadentni ki izstopa zaradi pretirane usmerjenosti v razkošje, predajanje užitkom; SINONIMI: dekadenčen
- 2. v obliki dekadentni ki je v zvezi z dekadenco 2.; SINONIMI: dekadenčen
dekadéntno tudi dekadêntno prislov [dekadéntno] tudi [dekadêntno]
- 1. takó, da se kaže, izraža zavračanje uveljavljenih moralnih vrednot, ki se izkazuje s predajanjem užitkom, razkošnim življenjem
- 1.1. takó, da izstopa zaradi pretirane usmerjenosti v razkošje, predajanje užitkom
demoralizácija demoralizácije samostalnik ženskega spola [demoralizácija]
- 1. delovanje, proces, ki povzroči, da volja za delovanje, vztrajnost pri kom upade
- 1.1. stanje, pri katerem volja za delovanje, vztrajnost pri kom upade
- 2. upad moralnih načel
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 33
- 34
- 35
- 36
- 37
- 38
- 39
- ...
- 28955
- Naslednja »
Število zadetkov: 579086