Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
bédeker -ja m (ẹ̑)
turistični priročnik, vodič: znamenitosti Pariza si je ogledoval z bedekerjem v roki
turistični priročnik, vodič: znamenitosti Pariza si je ogledoval z bedekerjem v roki
béden -dna -o prid., bédnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki je v veliki materialni ali duhovni stiski: bedno ljudstvo / bedno življenje
// ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: prebijati se z bedno plačo
// ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden: bedna žival je komaj še stala od utrujenosti / delil je z jetniki bedno usodo
2. ekspr. zaničevanja vreden: bedna kreatura / bedni izgovori; to je bedna laž
3. pog. slab, zanič: beden film, komad / beden komentator
1. ki je v veliki materialni ali duhovni stiski: bedno ljudstvo / bedno življenje
// ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: prebijati se z bedno plačo
// ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden: bedna žival je komaj še stala od utrujenosti / delil je z jetniki bedno usodo
2. ekspr. zaničevanja vreden: bedna kreatura / bedni izgovori; to je bedna laž
3. pog. slab, zanič: beden film, komad / beden komentator
bedéti -ím tudi bdéti -ím [prva oblika bədeti] nedov., bedì tudi bdì (ẹ́ í)
1. biti buden; ant. spati: bedeti vso noč; bedeti pri bolniku, pri mrliču; pren. lučka bedi dolgo v noč
● ekspr. ali bedim ali sanjam? ali je mogoče, da je to res
2. knjiž. posvečati čemu vso skrb: starši bedijo nad otroki; učitelji bedijo nad vedenjem učencev
1. biti buden; ant. spati: bedeti vso noč; bedeti pri bolniku, pri mrliču; pren. lučka bedi dolgo v noč
● ekspr. ali bedim ali sanjam? ali je mogoče, da je to res
2. knjiž. posvečati čemu vso skrb: starši bedijo nad otroki; učitelji bedijo nad vedenjem učencev
- bedé tudi bdé:
bede ležati
- bedèč tudi bdèč -éča -e:
bedeč sanjati; to sem videl z bedečimi očmi
bédnež -a m (ẹ̑)
knjiž., ekspr. kdor je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnež: onemogle bedneže je pobirala lakota
knjiž., ekspr. kdor je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnež: onemogle bedneže je pobirala lakota
bédnica -e ž (ẹ̑)
knjiž., ekspr. ženska, ki je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnica: zapuščena bednica
knjiž., ekspr. ženska, ki je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnica: zapuščena bednica
bédnik -a m (ẹ̑)
1. knjiž., ekspr. kdor je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnik: bedniki v taborišču so bili popolnoma sestradani; otroci brezposelnih bednikov; na smrt obsojeni bednik
2. pog., slabš. kdor je nesposoben, slab, zanič: kakšni bedniki!; navaden, totalen bednik / izkoriščevalski bedniki
1. knjiž., ekspr. kdor je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnik: bedniki v taborišču so bili popolnoma sestradani; otroci brezposelnih bednikov; na smrt obsojeni bednik
2. pog., slabš. kdor je nesposoben, slab, zanič: kakšni bedniki!; navaden, totalen bednik / izkoriščevalski bedniki
bédnosten -tna -o prid. (ẹ́)
v zvezi s sklad, fond, v stari Jugoslaviji namenjen omiljenju socialne stiske: bednostni sklad
v zvezi s sklad, fond, v stari Jugoslaviji namenjen omiljenju socialne stiske: bednostni sklad
bedràt -áta -o prid. (ȁ ā)
ki ima debela stegna: Bila je srednje velika baba, krepka, bedrata in prsata (Prežihov)
ki ima debela stegna: Bila je srednje velika baba, krepka, bedrata in prsata (Prežihov)
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 361
- 362
- 363
- 364
- 365
- 366
- 367
- ...
- 28955
- Naslednja »
Število zadetkov: 579086