Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bégavec -vca m (ẹ̄)
otrok, mladostnik, ki večkrat pobegne od doma ali iz vzgojnega zavoda: ta gojenec je izrazit begavec; begavca so kmalu vrnili staršem
SSKJ²
bégavost in begávost -i ž (ẹ́; á)
stanje begavega človeka: na njegovo nenehno begavost in nemir so vplivali pretresljivi dogodki iz otroštva
SSKJ²
bégica -e ž (ẹ̑)
v fevdalni Turčiji begovica
SSKJ²
begína -e ž (ȋ)
v Belgiji in v Holandiji članica ženskim redovnim družbam podobne skupnosti:
SSKJ²
bégniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
zastar. švigniti, šiniti: urne noge so begnile mimo / pogled mu je begnil po ljudeh; pren. misli so begnile v domači kraj
SSKJ²
bégoma prisl. (ẹ̑)
v begu, z bežanjem: begoma se umikati
SSKJ²
begónija -e ž (ọ́)
vrtna ali sobna rastlina z velikimi listi in raznobarvnimi cveti: cvetoča begonija
♦ vrtn. gomoljasta, kraljevska begonija
SSKJ²
begosúmen -mna -o prid. (ú ȗ)
pravn. osumljen želje po begu: begosumen obdolženec
SSKJ²
begosúmje -a s (ȗ)
sum na namero po begu, pravn. begosumnost: preiskovalni sodnik je zanj po zaslišanju odredil pripor zaradi begosumja
SSKJ²
begosúmnost -i ž (ú) pravn.
sum na namero po begu: sklep o izreku pripora zaradi begosumnosti
SSKJ²
begôten -tna -o prid. (ó) pesn.
1. kratkotrajen, bežen: begoten pogled, privid, trenutek; begotna misel / komaj zaznaven, begoten smehljaj
2. ki se hitro časovno odmika: begotno življenje; tek begotnih let
// ki se hitro premika: begotna senca se lovi po ulici
    begôtno prisl.:
    oči so mu begotno obstale na njej
SSKJ²
bégovica -e ž (ẹ̑)
v fevdalni Turčiji begova žena: beg in begovica
SSKJ²
bégovski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na bege: begovska zemlja / begovsko življenje
SSKJ²
begún -a m (ȗ)
star. kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo; begunec: beguni pred Turki / loviti vojaške begune dezerterje
SSKJ²
begúnček -čka m (ȗ)
manjšalnica od begunec: nabiralna akcija za alžirske begunčke
SSKJ²
begúnec -nca m (ȗ)
kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo: pognali so se za beguncem; goriški begunci v prvi svetovni vojni / vojaški begunec dezerter
// kdor se izseli v tujino iz političnih vzrokov; emigrant: politični begunec je zaprosil za azil
SSKJ²
begúnka -e ž (ȗ)
ženska, ki (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo: bosanska, kosovska begunka; v Ljubljani je kot begunka dočakala konec vojne / status begunke
// ženska, ki se izseli v tujino iz političnih vzrokov; emigrantka: kot begunka je pobegnila pred komunistično oblastjo
SSKJ²
begúnski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na begunce: begunsko taborišče / begunska vlada vlada, ki zaradi okupacije ali izgube oblasti v državi deluje v tujini
SSKJ²
begúnstvo -a s (ȗ)
begunsko življenje: skusiti bridkost begunstva / živeti v begunstvu v emigraciji / vojaško begunstvo dezerterstvo
SSKJ²
behaviorist -a [biheu̯joríst] m (ȋ)
pristaš behaviorizma: klasični, radikalni behavioristi
Število zadetkov: 579086