Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
beletríst -a m (ȋ)
pisec beletrističnih del, leposlovec: domači beletristi; moderna smer beletristov
SSKJ²
beletrístičen -čna -o (í)
pridevnik od beletristika, leposloven: beletristični spisi; beletristična knjiga; beletristično delo
SSKJ²
beletrístika -e ž (í)
umetniška literatura, leposlovje: izdajati beletristiko / poljudna beletristika
SSKJ²
bélež -a m (ẹ̑)
z vodo mešano gašeno apno za beljenje (sten): pripravil si je belež za stene; razkuževalni učinek apnenega beleža
// tanka prevleka iz tega: belež se lušči; pod beležem so odkrili freske
SSKJ²
beléžen -žna -o prid. (ẹ̑)
namenjen za zapisovanje: beležni blok
SSKJ²
beléžiti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. zapisovati: časnikar beleži izjave; beležiti si podatke / aparati natančno beležijo hitrost / zastar., pisar. se priporočamo in beležimo z odličnim spoštovanjem
2. publ. ugotavljati, opažati: v zadnjem času beležimo odločno tendenco k sprostitvi trga / naši plavalci beležijo letos lepe uspehe imajo, dosegajo
SSKJ²
beléžka -e ž (ẹ̑)
1. kratek zapisek, opomba: delati si beležke; stenografska beležka / beležka o ruski književnosti
2. beležnica: zapisovati si rede v beležko
SSKJ²
beléžnica -e ž (ẹ̑)
zvezek za zapiske, navadno manjši: vzeti beležnico iz žepa; zapisati naslov v beležnico; beležnica s popotnimi vtisi
SSKJ²
beléžnik -a m (ẹ̑) zastar.
1. notar: napisali so ženitovanjsko pismo pri beležniku
2. beležnica: beležnik z naslovi
SSKJ²
belflêr in bellefleur -ja [belflêr] m (ȇ)
agr. veliko rumeno jesensko jabolko: rumeni belfler
SSKJ²
bélgijec -jca m (ẹ́)
pog. belgijski konj: plemenski belgijec
SSKJ²
bélgijski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na Belgijce ali Belgijo: stavka belgijskih delavcev / pištola belgijskega tipa / zaprt je bil v belgijski kasarni v vojašnici v Ljubljani, v kateri so bili med okupacijo zapori
♦ vet. belgijski konj konj belgijske pasme; belgijska pasma pasma težkega voznega konja rjave ali kostanjeve barve
SSKJ²
belíca -e ž (í) rabi se samostojno ali kot prilastek
1. belkasta žival: kokoš belica
2. svetel sadež ali rastlina, ki ga rodi: češnja, figa belica; pesn. pšenica belica
3. nar. prekmursko jajce: ubiti belico v juho
♦ agr. belica konoplja z moškimi cveti; zool. belica majhna srebrno bela sladkovodna riba, Leucaspius delineatus; kuna belica
SSKJ²
belìč -íča m (ȉ í)
nekdaj novec majhne vrednosti: odštel je pest svetlih beličev
// ekspr. denar sploh: saj tako nimaš beliča, da bi dal za vino; sedel je v krčmi, dokler je čutil belič v žepu
● star. biti brez bora in beliča popolnoma brez denarja
♦ num. svetel, srebrn srednjeveški novec
SSKJ²
belíčar -ja m (ȋ)
rib. ribič, ki lovi belice:
SSKJ²
belíčen -čna -o prid. (ī ȋ)
biol. ki mu primanjkuje pigmenta: bela podlasica je belična sorodnica dihurja
SSKJ²
belíčnica -e ž (ȋ)
biol. albinka
SSKJ²
belíčnik -a m (ȋ)
1. biol. človek ali žival, ki mu primanjkuje pigmenta; albin: beličniki so občutljivi za sončne žarke; med raki najdemo tudi beličnike
2. agr. belkasto poletno jabolko: obirati beličnike / nasad beličnikov
SSKJ²
belíčnost -i ž (ī)
biol. pomanjkanje pigmenta pri pripadnikih sicer obarvane vrste; albinizem: delna, popolna beličnost
SSKJ²
belíkati se -am se nedov. (ī)
ekspr. belo odsevati, bleščati se: hiše se belikajo izza drevja
Število zadetkov: 579086