Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Dovolim vse piškotke Dovolim le nujne piškotke

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

dístih dístiha samostalnik moškega spola [dístih]
    1. iz literarne vede kitica, ki obsega dve vrstici
      1.1. vsebina te kitice
STALNE ZVEZE: elegični distih
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek rus. dístih ali po zgledu stih) prek lat. distichon iz gr. dístikhon iz gr. di.. ‛dvo..’ + stih
divizíja divizíje tudi divízija divízije samostalnik ženskega spola [divizíja] tudi [divízija]
    1. večja vojaška enota, ki je sestavljena iz brigade in samostojnih polkov
    2. iz ekonomije del, odsek podjetja, ki prestavlja zaokroženo celoto, zlasti na kakem področju, območju, v okviru njegove kapitalske strukture
    3. skupina, ki jo v tekmovalni sezoni sestavljajo po dosežkih primerljive ekipe, posamezniki, ekipe z istega območja, ali tekmovanje v okviru take skupine
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Division in frc. division ‛razdelitev’ iz lat. dīvīsiō ‛razdelitev’ - več ...
divizíjski divizíjska divizíjsko tudi divízijski divízijska divízijsko pridevnik [divizíski] tudi [divíziski] ETIMOLOGIJA: divizija
dl simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za deciliter
dláka dláke samostalnik ženskega spola [dláka]
    1. nitast roževinast izrastek na koži sesalcev
      1.1. več dlak, dlake
FRAZEOLOGIJA: brez dlake na jeziku, cepiti dlako, do zadnje dlake, iskanje dlake v jajcu, iskati dlako v jajcu, iti za dlako, dlake se naježijo komu, menjati dlako, ne imeti dlake na jeziku, niti za dlako, za dlako
ETIMOLOGIJA: = cslov. dlaka ‛koža’ in ‛barva’, hrv., srb. dlȁka < pslov. *dlaka < *tlaka - več ...
dlákast dlákasta dlákasto pridevnik [dlákast]
    2. ki je porasel z dlačicami; SINONIMI: dlakav
    3. ki ima, je prekrit z dlačicam podobnimi vlakni, izrastki
ETIMOLOGIJA: dlaka
dlákav dlákava dlákavo pridevnik [dlákau̯ dlákava dlákavo] STALNE ZVEZE: dlakava penuša, dlakavi nosorog, dlakavi sleč
ETIMOLOGIJA: dlaka
dlákavost dlákavosti samostalnik ženskega spola [dlákavost]
    1. lastnost koga, česa, da je poraslo z dlakami
    2. lastnost česa, da je poraslo z dlačicami
ETIMOLOGIJA: dlakav
dlakocépec dlakocépca samostalnik moškega spola [dlakocépəc]
    slabšalno kdor se prenatančno ukvarja z nepomembnimi podrobnostmi
ETIMOLOGIJA: dlakocepiti
dlakocépiti dlakocépim nedovršni glagol [dlakocépiti]
    slabšalno prenatančno se ukvarjati z nepomembnimi podrobnostmi
ETIMOLOGIJA: iz dlako cepiti
dlakocépstvo dlakocépstva samostalnik srednjega spola [dlakocépstvo]
    slabšalno dejanje, lastnost koga, da se prenatančno ukvarja z nepomembnimi podrobnostmi
ETIMOLOGIJA: iz dlakocep iz dlakocepiti
dlèsk dlêska samostalnik moškega spola [dlèsk]
    ptica pevka z močnejšim kljunom, oranžno rjavo glavo, temno rjavim hrbtom in modro črnimi perutmi z belo liso; primerjaj lat. Coccothraustes coccothraustes
ETIMOLOGIJA: iz dleskati ‛tleskati, cmokati’ = češ. dlaskat < pslov. *dlęskati, verjetno iz imitativne besede, ki posnema pri tleskanju nastale zvoke - več ...
DNA1 DNA in DNA-ja samostalnik moškega spola [dẹená] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. DNA, krajšave za deoxyribonucleic acid ‛deoksiribonukleinska kislina’
DNA2 DNA samostalnik ženskega spola [dẹená] ETIMOLOGIJA: DNA
dníšče dníšča samostalnik srednjega spola [dníšče]
    1. iz biologije spodnji del gobjega beta v zemlji
    2. spodnji, končni del česa pri rastlini, zlasti debla, stebla
ETIMOLOGIJA: dno
DNK1 DNK in DNK-ja samostalnik moškega spola [dẹenká] ETIMOLOGIJA: DNK
DNK2 DNK samostalnik ženskega spola [dẹenká] ETIMOLOGIJA: krajšava za deoksiribonukleinska kislina
doajên doajêna in doajén doajéna; in doyen samostalnik moškega spola [doajên] in [doajén]
    1. najstarejši, najbolj izkušen član skupine, zbora, zlasti diplomatskega
      1.1. ekspresivno kdor je zaradi svoje starosti, izkušenj zelo ugleden, spoštovan član kake skupine, strokovnjak na določenem področju
ETIMOLOGIJA: doyen
doajênka doajênke in doajénka doajénke samostalnik ženskega spola [doajênka] in [doajénka]
    1. najstarejša, najbolj izkušena članica skupine, zbora, zlasti diplomatskega
      1.1. ekspresivno ženska, ki je zaradi svoje starosti, izkušenj zelo ugledna, spoštovana članica kake skupine, strokovnjakinja na določenem področju
ETIMOLOGIJA: doajen
dóberman dóbermana samostalnik moškega spola [dóberman]
    velik kratkodlak pes črne ali temno rjave barve s simetričnimi rdeče rjavimi lisami, z vitkim telesom in daljšim gobcem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Dobermann, po nemškem vzreditelju Karlu Friedrichu Louisu Dobermannu (1834–1894) - več ...
Število zadetkov: 600173