Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
belilec gl. belivec
SSKJ²
belílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na belilo: soboslikarji uporabljajo različna belilna sredstva / belilni postopek v tekstilni tovarni; belilni stroj
SSKJ²
belílnica -e ž (ȋ)
tovarniški obrat za beljenje (tkanin): tovarna gradi novo belilnico / belilnice in barvarne
SSKJ²
belílnik -a m (ȋ)
obrt. čopič za beljenje z beležem:
SSKJ²
belílo -a s (í)
1. belo barvilo: prekriti z belilom
♦ kem. cinkovo belilo iz cinka pridobljen bel prah za oljnato belo barvo
2. sredstvo, ki naredi kaj bolj belo ali razbarva: beliti perilo z belilom / uporabljati belilo za lase; proizvodnja belil
SSKJ²
belín -a m (ȋ)
1. dnevni metulj z belimi krili: nad njivo leti belin
♦ zool. glogov, kapusov belin
2. zastar. albin
SSKJ²
belína -e ž (í)
1. lastnost belega, bela barva: perilo blešči od beline; čista, mlečna, snežna belina; belina obraza, rjuhe, stene
2. kar je belo: pogledal je od strani, da se je zabliskala očesna belina; čez lase je vrgla tanko belino belo tkanino; črnilo se je razlezlo po belini po belem papirju
♦ agr. belo grozdje; belo vino; anat. bela živčna snov v osrednjem živčevju
SSKJ²
belínček -čka m (ȋ)
manjšalnica od belin: nad cvetom je poplesaval belinček
SSKJ²
belínka -e ž (ȋ)
zastar., rabi se samostojno ali kot prilastek belkasta žival: koza belinka
SSKJ²
belíšče -a s (í)
zastar. kraj, prostor, kjer se beli perilo ali platno: na belišču je ležalo bleščeče belo perilo
SSKJ²
belíti1 in béliti -im nedov. (ī ẹ́)
1. pokrivati (stene) z beležem ali z belilom: beliti hišo, stene; pog. beliti z apnom; pren. sneg beli gore
2. delati kaj bolj belo ali razbarvati: beliti perilo, platno / beliti lase
● star. otroci mu belijo glavo, lase mu povzročajo velike skrbi; strokovnjaki si že dolgo belijo glavo s tem vprašanjem veliko razmišljajo o vprašanju; star. v šolah si beli glavo si s trudom pridobiva znanje
3. odstranjevati lubje: beliti deblo; beliti palico z nožem
// nar. odstranjevati lupino, kožo: beliti koruzo, krompir; beliti prašiča
4. zastar. močno segrevati: beliti peč za kruh
    belíti se in béliti se knjiž.
    1. belo odsevati, bleščati se: breze se belijo v gozdu; hiša se beli izza dreves; na vrhovih se beli prvi sneg
    2. postajati bel, svetel: lasje se mu belijo; na vzhodu se že beli
    belèč -éča -e:
    ravnina z belečimi se vasmi
    béljen -a -o:
    beljena preja; po starem beljene hiše
SSKJ²
belíti2 in béliti -im nedov. (ī ẹ́)
dodajati jedi maščobo: beliti solato z oljem, žgance z ocvirki; pren. beliti pogovor z duhovitostmi, s kletvicami
● ekspr. hude mu je belil ostro, brez prizanašanja je govoril z njim
SSKJ²
belívec -vca in belílec -lca [beliu̯ca] m (ȋ)
kdor beli: belivec platna
SSKJ²
belívski -a -o (ȋ)
pridevnik od belivec: belivsko orodje
SSKJ²
belják -a m (á)
1. prozorna sluzasta snov v jajcu: ko beljak zakrkne, jed serviramo; jajčni beljak; sneg iz beljakov
2. zastar. beljakovina: mlečni beljak
3. nar. vzhodno belo (v očesu): pogledal me je z beljaki
SSKJ²
beljákov -a -o (á)
pridevnik od beljak: beljakov sneg
SSKJ²
beljakovína -e ž (í)
biol., kem. organska spojina, ki jo sestavljajo velike komplicirane molekule, zgrajene iz aminokislin: beljakovine so bistvena sestavina živalskih in rastlinskih celic; mlečna, rastlinska, živalska beljakovina; razkroj beljakovin
SSKJ²
beljakovínast -a -o prid. (í)
1. podoben beljakovini: beljakovinasta tekočina
2. beljakovinski: beljakovinasta hrana
SSKJ²
beljakovínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na beljakovino: beljakovinska hrana; beljakovinska krmila / beljakovinske snovi, ki jih proizvajajo celice
SSKJ²
beljáva -e ž (ȃ)
les. svetlejši les na obodu debla: lubadarji se razvijajo pod lubjem in v beljavi
Število zadetkov: 579086