Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
béž -- prid. (ẹ̑)
podoben naravni barvi volne, umazano bel: priljubljeni barvi sta bež in siva; moda te sezone priporoča bež tone
SSKJ²
bežánje -a s (ȃ)
glagolnik od bežati: poskus bežanja / bežanje pred samim seboj
SSKJ²
bežáti -ím nedov., béži; béžal tudi bêžal (á í)
1. hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo: zemlja se strese, ljudje bežijo iz hiš; bežati v zaklonišče; bežati pred nevihto, policisti; beži, da te ne ujamejo! bežali so, kar so jih nesle noge; beži ko zajec; pren. vse beži pred težaškim delom; sam pred seboj beži; bežati pred svetom in njegovo resničnostjo
2. knjiž. hitro se premikati: čoln naglo beži po morski gladini; oblaki bežijo po nebu / konja bežita v diru tečeta; nizki prostor beži nekam v ozadje se izgublja; pren. pogled mu beži po hišah
● knjiž. spanec mu beži z oči ne more zaspati; pokrajina beži mimo oken se navidezno hitro premika; pog. beži v posteljo, saj že spiš pojdi
3. nav. ekspr. hitro se časovno odmikati: čas beži; dnevi bežijo; mladost beži / dogodki so hitro bežali drug za drugim
    bežèč -éča -e:
    bežeč se je otepal razjarjenega psa; bežeč sovražnik / bežeči koraki hitri, nagli; 
prim. beži
SSKJ²
béžec -žca m (ẹ̑)
zastar. begunec: val bežcev me potegne skoraj čez v sovražne vrste (E. Rostand – O. Župančič)
SSKJ²
béžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž.
1. na hitro, mimogrede opravljen: samo bežen pogled v zgodovino potrjuje to domnevo; bežen prikaz dogodkov; bežni vtisi, zapiski
2. ki traja malo časa; kratkotrajen: za bežen trenutek bi jo rad videl; to je le bežna misel; bežna sreča, želja
// pesn. komaj zaznaven, rahel: bežen smehljaj; bežne sence
3. pesn. ki se hitro premika: bežen val; trenutek je šel mimo kakor bežen veter
    béžno prisl.:
    jubilantov bežno orisani družbeni profil; bežno ga je ošinila
SSKJ²
béži -te medm. (ẹ̄)
izraža začudenje, zavrnitev: eh, beži, beži, saj ti nič ni; beži no, nikoli ne boste zmagali; beži no, beži; ah, bežite, bežite, nič vam ne verjamem / nar. da se je oženil? Beži kam; prim. bežati
SSKJ²
bežíšče -a s (í)
geom. perspektivna projekcija neskončno oddaljene točke na premici: konstruirati bežišče premice
SSKJ²
béžnica -e ž (ẹ̑)
geom. perspektivna projekcija neskončno oddaljene premice na ravnini: konstruirati bežnico ravnine
SSKJ²
béžnost -i ž (ẹ́)
knjiž. lastnost, značilnost bežnega: bežnost doživetij, hipa
SSKJ²
bi členica, zanikano nê bi in bi ne (é) z opisnim deležnikom dela pogojni naklon sedanjega časa, v zvezi z bil in opisnim deležnikom pogojni naklon preteklega časa; raba pogojnega naklona preteklega časa peša
1. za izražanje možnosti, negotovosti: to bi bilo krivično; išče žensko, ki bi mu gospodinjila; dvomim, da bi bila tako bolna; stopil je na prag, da bi pogledal po trgu; vede se, kakor da bi me ne poznal; če bi malo pomislil, bi drugače govoril; ko bi se bil fant hotel učiti, bi bil šolo igraje izdelal; elipt.: kaj bi rad? sam ne ve, kaj bi
2. za (obzirno) izražanje želje, trditve: želeti bi bilo, da škodo poravnate; njegov predlog bi bilo dobro upoštevati; (ali) bi bili tako prijazni in mi knjigo posodili? gledališče naj bi tudi vzgajalo; ekspr.: o da bi imel vsaj malo miru! da bi ga strela! prav mu je, pa naj bi bil pazil
// v zvezi z naj za izražanje domneve: po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem
// navadno v zvezi z misliti, reči za izražanje omejitve na samo osebni odnos do česa: rekel bi, da to ni res
3. z oslabljenim pomenom, v zvezi ne da bi za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka: planeš v sobo, ne da bi pozdravil; odšel je, ne da bi se bil poslovil
● pog. kaj bi tisto stvar nima pomena; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; to je praznoglavec. Ne bi rekel zdi se mi, da ni; pog. če se je vrnil? Ne da bi jaz vedel mogoče, ne vem
SSKJ²
bi... ali bí... in bi... prvi del zloženk (ȋ)
nanašajoč se na število dve: bigamija, bikromat, bilabial, bilateralen, bilingvističen; bifurkacija
SSKJ²
biánko in bianco [bjánko] prisl. (ȃ)
adm. brez besedila ali z ne docela izpolnjenim besedilom, ki bo po izpolnitvi ustrezalo dogovoru: podpisati bianko; v prid. rabi: bianko podpis
♦ fin. bianko menica podpisana, toda ne (docela) izpolnjena menica
SSKJ²
bíatlon -a m (ȋ)
šport. tekmovanje v smučarskem teku in streljanju s puško: državno prvenstvo v biatlonu
SSKJ²
bíatlonec -nca m (ȋ)
šport. športnik, ki se ukvarja z biatlonom: najboljši slovenski biatlonci; zadnja preizkušnja biatloncev pred svetovnim prvenstvom / zasledovalna tekma biatloncev
SSKJ²
bíatlonka -e ž (ȋ)
šport. športnica, ki se ukvarja z biatlonom: slovenske biatlonke so dosegle zgodovinski uspeh; odlična, uspešna, vrhunska biatlonka; vodilna biatlonka reprezentance; šprinterska preizkušnja biatlonk / štafetna, zasledovalna tekma biatlonk
SSKJ²
bíba -e ž (ī)
otr. majhna žival, ki leze, navadno žuželka: biba leze, biba gre
SSKJ²
bíbavica -e ž (ī)
izmenično naraščanje in upadanje morske gladine: proučevali so bibavico
♦ navt. mrtva, srednja, živa bibavica z najmanjšo, srednjo, največjo višinsko razliko
SSKJ²
bíbavičen -čna -o (ī)
pridevnik od bibavica: bibavični tokovi
SSKJ²
bíber -bra m (í)
tekst. na obeh straneh kosmatena bombažna ali volnena tkanina: zimski plašč iz bibra
SSKJ²
bibernélica -e ž (ẹ̑)
janež: čaj iz bibernelice
Število zadetkov: 579086