Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

dinozáver dinozávra samostalnik moškega spola [dinozávər]
    1. izumrla žival s kožo, prekrito z luskami ali perjem, včasih izredne velikosti, ki je živela zlasti v juri in kredi; primerjaj lat. Dinosauria; SINONIMI: zaver
    2. igrača, model, ki predstavlja izumrlo žival, včasih izredne velikosti, ki je živela zlasti v juri in kredi
    3. navadno slabšalno kdor je starejši, na kakem področju deluje dlje od drugih in se mu zato pripisuje manjša sposobnost prilagajanja, ohranjanje nesodobnih nazorov, navad
    4. navadno slabšalno kar je zaradi dolgotrajnega ustaljenega delovanja neprilagodljivo, zastarelo
    5. ekspresivno kar je zaradi pretirane velikosti nepraktično, neskladno, okorno
FRAZEOLOGIJA: izumreti kot dinozavri, počutiti se kot dinozaver
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Dinosaurus, angl. dinosaur, frc. dinosaure) iz nlat. dinosaurus iz gr. deinós ‛vzvišen, strašen, grozen, silen’ + zaver
dinozávrov dinozávrova dinozávrovo pridevnik [dinozáu̯rou̯ dinozáu̯rova dinozáu̯rovo] ETIMOLOGIJA: dinozaver
dinozávrski dinozávrska dinozávrsko pridevnik [dinozávərski]
    2. navadno slabšalno ki je starejši, na kakem področju deluje dlje od drugih in se mu zato pripisuje manjša sposobnost prilagajanja, ohranjanje nesodobnih nazorov, navad
    3. navadno slabšalno ki je zaradi dolgotrajnega ustaljenega delovanja neprilagodljiv, zastarel
ETIMOLOGIJA: dinozaver
disléksičen disléksična disléksično pridevnik [disléksičən disléksična disléksično]
    ki ima motnjo usvajanja jezika, za katero je značilno oteženo branje, pisanje in razumevanje zapisanega; SINONIMI: dislektičen
ETIMOLOGIJA: disleksija
disleksíja disleksíje samostalnik ženskega spola [disleksíja]
    motnja usvajanja jezika, za katero je značilno oteženo branje, pisanje in razumevanje zapisanega
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Dyslexie, iz gr. dys.. ‛slab’ + gr. léksis ‛beseda, izraz’, iz légō ‛govorim, rečem’
disléktičarka disléktičarke samostalnik ženskega spola [disléktičarka]
    ženska, ki ima motnjo usvajanja jezika, za katero je značilno oteženo branje, pisanje in razumevanje zapisanega
ETIMOLOGIJA: dislektik
disléktičen disléktična disléktično pridevnik [disléktičən disléktična disléktično]
    1. ki ima motnjo usvajanja jezika, za katero je značilno oteženo branje, pisanje in razumevanje zapisanega; SINONIMI: disleksičen
      1.1. ki kaže, izraža tako motnjo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. dyslektisch, glej disleksija
disléktik disléktika samostalnik moškega spola [disléktik]
    kdor ima motnjo usvajanja jezika, za katero je značilno oteženo branje, pisanje in razumevanje zapisanega
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. dyslecticus, glej disleksija
dístih dístiha samostalnik moškega spola [dístih]
    1. iz literarne vede kitica, ki obsega dve vrstici
      1.1. vsebina te kitice
STALNE ZVEZE: elegični distih
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek rus. dístih ali po zgledu stih) prek lat. distichon iz gr. dístikhon iz gr. di.. ‛dvo..’ + stih
divizíja divizíje tudi divízija divízije samostalnik ženskega spola [divizíja] tudi [divízija]
    1. večja vojaška enota, ki je sestavljena iz brigade in samostojnih polkov
    2. iz ekonomije del, odsek podjetja, ki prestavlja zaokroženo celoto, zlasti na kakem področju, območju, v okviru njegove kapitalske strukture
    3. skupina, ki jo v tekmovalni sezoni sestavljajo po dosežkih primerljive ekipe, posamezniki, ekipe z istega območja, ali tekmovanje v okviru take skupine
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Division in frc. division ‛razdelitev’ iz lat. dīvīsiō ‛razdelitev’ - več ...
divizíjski divizíjska divizíjsko tudi divízijski divízijska divízijsko pridevnik [divizíski] tudi [divíziski] ETIMOLOGIJA: divizija
dl simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za deciliter
dláka dláke samostalnik ženskega spola [dláka]
    1. nitast roževinast izrastek na koži sesalcev
      1.1. več dlak, dlake
FRAZEOLOGIJA: brez dlake na jeziku, cepiti dlako, do zadnje dlake, iskanje dlake v jajcu, iskati dlako v jajcu, iti za dlako, dlake se naježijo komu, menjati dlako, ne imeti dlake na jeziku, niti za dlako, za dlako
ETIMOLOGIJA: = cslov. dlaka ‛koža’ in ‛barva’, hrv., srb. dlȁka < pslov. *dlaka < *tlaka - več ...
dlákast dlákasta dlákasto pridevnik [dlákast]
    2. ki je porasel z dlačicami; SINONIMI: dlakav
    3. ki ima, je prekrit z dlačicam podobnimi vlakni, izrastki
ETIMOLOGIJA: dlaka
dlákav dlákava dlákavo pridevnik [dlákau̯ dlákava dlákavo] STALNE ZVEZE: dlakava penuša, dlakavi nosorog, dlakavi sleč
ETIMOLOGIJA: dlaka
dlákavost dlákavosti samostalnik ženskega spola [dlákavost]
    1. lastnost koga, česa, da je poraslo z dlakami
    2. lastnost česa, da je poraslo z dlačicami
ETIMOLOGIJA: dlakav
dlakocépec dlakocépca samostalnik moškega spola [dlakocépəc]
    slabšalno kdor se prenatančno ukvarja z nepomembnimi podrobnostmi
ETIMOLOGIJA: dlakocepiti
dlakocépiti dlakocépim nedovršni glagol [dlakocépiti]
    slabšalno prenatančno se ukvarjati z nepomembnimi podrobnostmi
ETIMOLOGIJA: iz dlako cepiti
dlakocépstvo dlakocépstva samostalnik srednjega spola [dlakocépstvo]
    slabšalno dejanje, lastnost koga, da se prenatančno ukvarja z nepomembnimi podrobnostmi
ETIMOLOGIJA: iz dlakocep iz dlakocepiti
dlèsk dlêska samostalnik moškega spola [dlèsk]
    ptica pevka z močnejšim kljunom, oranžno rjavo glavo, temno rjavim hrbtom in modro črnimi perutmi z belo liso; primerjaj lat. Coccothraustes coccothraustes
ETIMOLOGIJA: iz dleskati ‛tleskati, cmokati’ = češ. dlaskat < pslov. *dlęskati, verjetno iz imitativne besede, ki posnema pri tleskanju nastale zvoke - več ...
Število zadetkov: 583476