biologízem -zma m (ī)
biol. prenašanje bioloških zakonitosti in metod na druga področja: pretiran biologizem sili k podcenjevanju vloge dela pri nastanku človeka; biologizem so vnesli v psihologijo naravoslovci
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
biolóški -a -o prid.(ọ̑)
1. nanašajoč se na življenje organizmov: biološki učinek rentgenskih žarkov; oslabljena biološka odpornost ljudi; biološka potreba; biološko ravnotežje; biološka pestrost, raznolikost, raznovrstnost / biološka vrednost beljakovin / biološki proces; biološko stanje, dogajanje / biološki oče; biološki starši; biološka mati; biološke sledi / biološka obdelava odpadkov; biološko čiščenje / biološko orožje pri katerem mikroorganizmi povzročajo množična obolenja, smrt
// nanašajoč se na biologe ali biologijo: biološki inštitut; varuh biološke zbirke
2. pri katerem se uporabljajo samo naravni in naravi prijazni postopki in materiali; ekološki: biološko kmetovanje / biološka pridelava, predelava
// ki je pridelan, predelan na tak način: biološki izdelek, pridelek; cilj zakona je podpora biološki hrani; biološko živilo
1. nanašajoč se na življenje organizmov: biološki učinek rentgenskih žarkov; oslabljena biološka odpornost ljudi; biološka potreba; biološko ravnotežje; biološka pestrost, raznolikost, raznovrstnost / biološka vrednost beljakovin / biološki proces; biološko stanje, dogajanje / biološki oče; biološki starši; biološka mati; biološke sledi / biološka obdelava odpadkov; biološko čiščenje / biološko orožje pri katerem mikroorganizmi povzročajo množična obolenja, smrt
// nanašajoč se na biologe ali biologijo: biološki inštitut; varuh biološke zbirke
2. pri katerem se uporabljajo samo naravni in naravi prijazni postopki in materiali; ekološki: biološko kmetovanje / biološka pridelava, predelava
// ki je pridelan, predelan na tak način: biološki izdelek, pridelek; cilj zakona je podpora biološki hrani; biološko živilo
- biolóško prisl.:
posledice utegnejo biološko prizadeti prihodnje generacije; biološko pridelana, primerna hrana
SSKJ²
bíoluminiscénca tudi bíoluminescénca -e ž (ȋ-ẹ̑)
biol. sevanje za živali in rastline značilne svetlobe zaradi življenjskih pojavov v organizmu, živo svetlikanje: največ bioluminiscence opazimo v morju pri ribah
biol. sevanje za živali in rastline značilne svetlobe zaradi življenjskih pojavov v organizmu, živo svetlikanje: največ bioluminiscence opazimo v morju pri ribah
SSKJ²
bíomárker -ja m (ȋ-ā)
med. biološki marker1, označevalec: biomarkerji za odkrivanje raka; analiza, merjenje, upoštevanje biomarkerjev / biokemijski biomarkerji
med. biološki marker1, označevalec: biomarkerji za odkrivanje raka; analiza, merjenje, upoštevanje biomarkerjev / biokemijski biomarkerji
SSKJ²
bíomása -e ž (ȋ-ȃ)
1. biol. masa vseh rastlin, živali, ki rastejo, živijo na določenem območju: energija biomase
2. odmrl organski material, zlasti rastlinskega izvora, ki ga je mogoče uporabljati za pridobivanje energije: kuriti, uporabljati biomaso; učinkovita izraba biomase; pridobivanje biomase / gozdna, lesna, rastlinska biomasa
1. biol. masa vseh rastlin, živali, ki rastejo, živijo na določenem območju: energija biomase
2. odmrl organski material, zlasti rastlinskega izvora, ki ga je mogoče uporabljati za pridobivanje energije: kuriti, uporabljati biomaso; učinkovita izraba biomase; pridobivanje biomase / gozdna, lesna, rastlinska biomasa
SSKJ²
bíomedicína -e ž (ȋ-ȋ)
1. veda, ki združuje medicinske temeljne in klinične vede ter naravoslovne vede, na katerih te temeljijo: končuje doktorski študij biomedicine; etična vprašanja raziskav v biomedicini; biomedicina in biotehnologija
2. postopki, ki izhajajo iz spoznanj te vede: evropska konvencija o biomedicini; dosežki moderne biomedicine in genetskega inženiringa / laboratorijska biomedicina
1. veda, ki združuje medicinske temeljne in klinične vede ter naravoslovne vede, na katerih te temeljijo: končuje doktorski študij biomedicine; etična vprašanja raziskav v biomedicini; biomedicina in biotehnologija
2. postopki, ki izhajajo iz spoznanj te vede: evropska konvencija o biomedicini; dosežki moderne biomedicine in genetskega inženiringa / laboratorijska biomedicina
SSKJ²
bíomedicínski -a -o prid. (ȋ-ȋ)
nanašajoč se na biomedicino: biomedicinske raziskave / oploditev z biomedicinsko pomočjo
nanašajoč se na biomedicino: biomedicinske raziskave / oploditev z biomedicinsko pomočjo
SSKJ²
bíomehánika -e ž (ȋ-á)
nauk o mehaničnih silah v organizmih: osnove biomehanike; strokovnjak za biomehaniko
nauk o mehaničnih silah v organizmih: osnove biomehanike; strokovnjak za biomehaniko
SSKJ²
bíomesó in bío mesó -á s (ȋ-ọ̑ ȋ-ȃ)
meso ekološko vzrejenih živali: pohorski kmetje na ekoloških kmetijah pridelujejo biomeso
meso ekološko vzrejenih živali: pohorski kmetje na ekoloških kmetijah pridelujejo biomeso
SSKJ²
bíometeorológ -a m (ȋ-ọ̑)
strokovnjak, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na žive organizme, zlasti na človeka: ugotovitve biometeorologov; sodelovanje biometeorologov in zdravnikov
strokovnjak, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na žive organizme, zlasti na človeka: ugotovitve biometeorologov; sodelovanje biometeorologov in zdravnikov
SSKJ²
bíometeorologíja -e ž (ȋ-ȋ)
meteorologija, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na žive organizme: razvoj biometeorologije
meteorologija, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na žive organizme: razvoj biometeorologije
SSKJ²
biométričen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na biometrijo: biometrični podatki; razvoj biometričnih sistemov / biometrični čip; biometrični potni list; biometrične značilnosti posameznika
nanašajoč se na biometrijo: biometrični podatki; razvoj biometričnih sistemov / biometrični čip; biometrični potni list; biometrične značilnosti posameznika
SSKJ²
biometríja -e ž (ȋ)
1. statistično proučevanje življenjskih pojavov, procesov: biometrija velja za zanesljivo obliko prepoznavanja posameznika
2. tehnologija zbiranja in obdelave podatkov o posameznikovih merljivih telesnih in vedenjskih lastnostih, po katerih ga je mogoče preveriti in prepoznati: uporaba biometrije na letališčih; biometrija prstnih odtisov
1. statistično proučevanje življenjskih pojavov, procesov: biometrija velja za zanesljivo obliko prepoznavanja posameznika
2. tehnologija zbiranja in obdelave podatkov o posameznikovih merljivih telesnih in vedenjskih lastnostih, po katerih ga je mogoče preveriti in prepoznati: uporaba biometrije na letališčih; biometrija prstnih odtisov
SSKJ²
biometríjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na biometrijo: izvajanje biometrijskih ukrepov; biometrijsko preverjanje prisotnosti na delu
nanašajoč se na biometrijo: izvajanje biometrijskih ukrepov; biometrijsko preverjanje prisotnosti na delu
SSKJ²
bíomónitoring -a m (ȋ-ọ̑)
monitoring kake snovi v živem organizmu: za biomonitoring so vzeli vzorce urina, krvi, las in telesnih maščob prostovoljcev; biomonitoring kemikalij; izvajalci biomonitoringa
monitoring kake snovi v živem organizmu: za biomonitoring so vzeli vzorce urina, krvi, las in telesnih maščob prostovoljcev; biomonitoring kemikalij; izvajalci biomonitoringa
SSKJ²
biónika -e ž (ọ́)
veda, ki skuša reševati probleme tehnike s študijem funkcij živih bitij: strokovnjak s področja bionike; laboratorij za bioniko
veda, ki skuša reševati probleme tehnike s študijem funkcij živih bitij: strokovnjak s področja bionike; laboratorij za bioniko
SSKJ²
SSKJ²
bíooróžje -a s (ȋ-ọ̑)
orožje, pri katerem mikroorganizmi povzročajo množična obolenja, smrt: grožnja z bioorožjem; strokovnjaki za bioorožje
orožje, pri katerem mikroorganizmi povzročajo množična obolenja, smrt: grožnja z bioorožjem; strokovnjaki za bioorožje
SSKJ²
bíopirátstvo -a s (ȋ-ȃ)
kraja bioloških informacij, zlasti genskih, in njihova gospodarska izraba: zdravnika so obtožili biopiratstva
kraja bioloških informacij, zlasti genskih, in njihova gospodarska izraba: zdravnika so obtožili biopiratstva
SSKJ²
bíoplín -a m (ȋ-ȋ)
plin, ki nastane pri razgradnji organskih snovi in se lahko uporablja kot vir energije: bioplin, ki bo nastajal pri vrenju živalskih iztrebkov, bo zagotavljal do dva megavata električne energije; proizvodnja bioplina / elektrarna na bioplin
plin, ki nastane pri razgradnji organskih snovi in se lahko uporablja kot vir energije: bioplin, ki bo nastajal pri vrenju živalskih iztrebkov, bo zagotavljal do dva megavata električne energije; proizvodnja bioplina / elektrarna na bioplin
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 397
- 398
- 399
- 400
- 401
- 402
- 403
- ...
- 28955
- Naslednja »
Število zadetkov: 579086
Dostopnost