Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bíovrtnárjenje in bío vrtnárjenje -a s (ȋ-á)
vrtnarjenje samo z naravnimi in naravi prijaznimi postopki in materiali: nekatere občine spodbujajo kompostiranje organskih odpadkov in s tem biovrtnarjenje
SSKJ²
bíoznánost -i ž (ȋ-á)
vsaka od naravoslovnih ved, ki proučuje zgradbo in delovanje organizmov ter njihovo povezanost z okoljem: podjetja, ki tržijo bioznanost, utrjujejo svoj vpliv in nadzor nad novimi genskimi posli; bliskovit razvoj bioznanosti
SSKJ²
bíoživílo in bío živílo -a s (ȋ-í)
živilo, pridelano samo z naravnimi in naravi prijaznimi postopki in materiali: prodajalna, trgovina z bioživili; kakovost bioživil
SSKJ²
bípartíten -tna -o prid. (ȋ-ȋ)
nanašajoč se na dve strani; dvostranski: bipartitni dialog; pogajanja potekajo na bipartitni ravni
SSKJ²
bípiramída -e ž (ȋ-ȋ)
geom. telo, sestavljeno iz dveh piramid; dvojna piramida: površina bipiramide
SSKJ²
bíplán -a m (ȋ-ȃ)
aer. letalo z dvojnimi krili; dvokrilnik: preizkušal je starinski biplan
SSKJ²
bípoláren -rna -o prid. (ȋ-ȃ)
ki ima dva pola, dvopolen: bipolarni tranzistor, vod; bipolarna elektroda / bipolarni politični sistem; bipolarni svet v času hladne vojne; bipolarna delitev sveta, Evrope, Slovenije; bipolarna nasprotja; bipolarno tolmačenje problema
♦ anat. bipolarna živčna celica celica z dvema podaljškoma; psiht. bipolarna motnja duševna bolezen, ki se izmenično pojavlja v obliki manije in depresije
SSKJ²
bípolárnost -i ž (ȋ-ȃ)
lastnost, značilnost bipolarnega, dvopolnost: bipolarnost magneta / obdobje hladne vojne je zaznamovala izrazita bipolarnost; ideološka, politična bipolarnost; preseganje tradicionalne slovenske bipolarnosti / njegova dela nosijo pečat bipolarnosti; pesnikova duhovna bipolarnost
SSKJ²
bíra1 -e ž (í)
nav. rod. ed., star. vrsta, sorta: nočem imeti opravka z ljudmi njegove bire / to je svoje bire človek
● star. knjige vsake bire in baže različne vrednosti, navadno slabše vrste
SSKJ²
bira2 
zbirka:gl. bera
SSKJ²
birdie -ja [bə̀rdi] m (ə̏) šport., pri golfu
udarec pod standardnim številom udarcev: pri vsaki jamici je igral napadalno in poskušal doseči birdie; priložnost za birdie
SSKJ²
bíren1 -rna in bírenj -rnja m (í)
nar. prostorninska mera, navadno za žito, približno 80 l: Dihurjeva bajta je imela pet njiv, na največjo je prišlo nekaj okrog dva birna posetve (Prežihov)
SSKJ²
bíren2 -rna -o prid. (ȋ)
bot., v zvezi birni plod plod, nastal iz cveta z več pestiči: birni plod rdeče jagode, maline
SSKJ²
birét -a m (ẹ̑)
trirogo obredno pokrivalo katoliških duhovnikov: župnik se je pokril s črnim biretom; rdeči kardinalski biret
SSKJ²
biréta -e ž (ẹ̑)
kem. steklena cev z merilno lestvico in pipico za merjenje prostornine odtočene tekočine:
SSKJ²
birìč -íča m (ȉ í)
1. nekdaj nižji uslužbenec, izvrševalec odločb sodne ali zemljiške oblasti: birič je klical, zastar. oklicaval ukaze; uiti biričem; graščak je poslal biriče po kmeta; mestni birič; gleda kakor birič mrko, neprijazno; zastar. beži, kakor bi ga devet biričev podilo
● ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal
2. ekspr. osovražen predstavnik oblasti: preklinjati gospodo in biriče
SSKJ²
biríški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na biriče: biriška služba; biriško krdelo / pij, duša biriška!
SSKJ²
biríštvo -a s (ȋ)
1. biriška služba: birištvo mu je prinašalo skromne dohodke
2. ekspr. nasilje, ovaduštvo: birištvo je bilo v najlepšem cvetu
SSKJ²
bírma -e ž (ȋ)
rel. drugi od sedmih zakramentov Katoliške cerkve: iti k birmi; biti pri birmi
● vezati, star. zavezati birmo biti za botra
SSKJ²
bírmanec -nca m (ȋ)
rel. kdor je bil birman ali se pripravlja na birmo: birmanci stojijo pred cerkvijo; pouk za birmance
// birman človek v odnosu do svojega botra: voščit mu je prišel njegov birmanec
Število zadetkov: 579086