Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bistríti -ím nedov., bistrèn (ī í)
razvijati sposobnost za mišljenje: bistriti komu duha, um / bistriti estetski čut / ekspr. v šoli je bistril otrokom glave
// delati kaj bolj jasno, miselno izoblikovano: časopis bistri mnenja; pojmi se bistrijo
● 
hladna sapa jim bistri utrujene glave jih dela sposobne mišljenja
    bistríti se 
    postajati bister, zelo prozoren: voda se bistri / ekspr. megle so se počasi bistrile in razmikale
SSKJ²
bistró -ja m (ọ̑)
zlasti v francoskem okolju manjša, preprosta restavracija: povabil ga je na večerjo v bistro
SSKJ²
bistroglàv in bistrogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
ki je bistre glave: ta človek je premeten in bistroglav
SSKJ²
bistroglávec -vca m (ȃ)
ekspr. človek bistre glave: to ti je bistroglavec
SSKJ²
bistroglávost -i ž (ā)
lastnost bistroglavega človeka: njegova bistroglavost ga je presenetila
SSKJ²
bistrogléd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄)
ki bistro, ostro gleda: bistrogled stražar; bistrogleda ptica roparica / bistrogled estet bistroumen
SSKJ²
bistrogléden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
zastar. bistrogled
SSKJ²
bistroglédnost -i ž (ẹ́)
lastnost bistrogledega človeka: v svoji bistroglednosti je takoj opazil nekaj sumljivega / ko je to slišal, ga je v hipu zapustila njegova trdnost in bistroglednost bistroumnost
SSKJ²
bistroók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
knjiž. ki bistro, dobro vidi: bistrooki jastreb
// ki ima bistre, jasne oči: veselo, bistrooko dekle
SSKJ²
bístrost -i ž (í)
lastnost, značilnost bistrega: bistrost tekočine / ponosen je bil na sinovo bistrost / zaradi eksplozije je vse obšla popolna bistrost
SSKJ²
bistrôta -e ž (ó)
zastar. bistrina: pokazal je izredno bistroto uma
SSKJ²
bistroúmen -mna -o prid., bistroúmnejši (ú ū)
ki je bistrega uma: bil je sloveč in bistroumen mož; bistroumen učenec / prepričal ga je na najbistroumnejši način; bistroumna opomba
    bistroúmno prisl.:
    vprašanje so zelo bistroumno rešili
SSKJ²
bistroúmiti -im nedov. (ū ȗ)
knjiž., ekspr. brezuspešno si prizadevati govoriti bistroumno: bistroumil je o nekaki obči človečnosti
SSKJ²
bistroúmje -a s (ȗ)
knjiž. bistroumnost: za to ni treba posebnega bistroumja; s svojim bistroumjem je našel pravo rešitev
SSKJ²
bistroúmnež -a m (ȗ)
ekspr. bistroumen človek: nikdar ni veljal za posebnega bistroumneža
SSKJ²
bistroúmnica -e ž (ȗ)
bistroumna ženska:
SSKJ²
bistroúmnost -i ž (ú)
sposobnost hitrega in pravilnega mišljenja: prirojena duhovitost in bistroumnost; znan je bil po svoji bistroumnosti / s pravo žensko bistroumnostjo je dojela, za kaj gre
SSKJ²
bistrovíd -a -o prid. (ȋ ī)
knjiž. bistroumen, bistroviden: dovolj je bistrovid, da bo spoznal prevaro
SSKJ²
bistrovídec -dca m (ȋ)
kdor bistro vidi, presoja: bistrovidec je in dobro pozna svet / poznaš bistrovidca, ki bi natančno vedel, kaj pride?
SSKJ²
bistrovíden -dna -o prid. (í ī)
ki bistro, dobro vidi: bistroviden ogleduh / preudaren in bistroviden mož
Število zadetkov: 579086