Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bitijce gl. bitjece
SSKJ²
bítje1 -a s (í)
glagolnik od biti bijem: bitje stolpne ure; bitje srca, žil
SSKJ²
bítje2 -a s (ī)
1. kar živi ali je vsaj mišljeno kot živo: bitja in predmeti; človeško bitje; človek je razumno bitje / vpliv podnebja na živa bitja / bajeslovno, božansko, breztelesno bitje / mikroskopsko majhno bitje organizem / družbeno, socialno bitje človek
2. ekspr., s prilastkom oseba, zlasti kot nosilec kake lastnosti: končno se je našlo dobro bitje, ki mu je pomagalo; bila je družabno, veselo bitje / prehitelo me je motorizirano bitje v čeladi / všeč mu je, če mu streže nežno bitje ženska
3. knjiž. eksistenca, bivanje, življenje: mlad človek se veseli svojega bitja; gre za bitje ali nebitje človeka / žitje in bitje naroda
4. knjiž. vse značilne fizične in duhovne sestavine človeka: z vsem svojim bitjem je hrepenel po domu
♦ 
biol. enocelično bitje; rel. najvišje bitje Bog
SSKJ²
bítjece in bítijce -a [prva oblika bitjəces (ī)
manjšalnica od bitje2: majhno živo bitjece / ekspr. bila je res mično bitjece
SSKJ²
bítka -e ž (ȋ)
1. vojaški spopad: bitka se vname; izgubiti, sprejeti bitko; letalska, pomorska bitka; bitka za most / ekspr. dečki uprizarjajo prave bitke s kepami; pren. govorniške bitke v parlamentu; ostra politična bitka
 
zgod. bitka narodov bitka leta 1813 pri Leipzigu proti Napoleonu
2. s prilastkom intenzivno načrtno prizadevanje za dosego namena: gospodarska bitka; v socializmu zaključna bitka za izpolnitev letnega plana
● 
mati je izgubila bitko z otroki v svojih zahtevah, prizadevanjih ni zmagala
SSKJ²
bitnik ipd. gl. beatnik ipd.
SSKJ²
bítnost -i ž (ī)
knjiž. bistvo, vsebina, narava: na dnu svoje bitnosti je asocialen / dotipati se do bitnosti vsega
// eksistenca, obstoj, obstajanje: bitnost sveta; nagon po obrambi lastne bitnosti
SSKJ²
bítnosten -tna -o prid. (ī)
nanašajoč se na bitnost: za nas je to bitnostno politično vprašanje
SSKJ²
bitúmen -mna tudi -a m (ú)
zmes naravnih ali industrijsko pridobljenih ogljikovodikovih spojin: pri gradnji cestišč uporabljajo bitumen; obliti zid z bitumnom / naravni bitumen zemeljska smola
SSKJ²
bitúmenski -a -o [tudi bitumənskiprid. (ú)
nanašajoč se na bitumen: bitumenska izolacija, masa; bitumenski premaz / bitumenski izdelki
SSKJ²
bituminizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
grad. prepajati ali premazovati z bitumnom: bituminizirati lepenko
SSKJ²
bituminózen -zna -o prid. (ọ̑)
petr. ki vsebuje bitumen: bituminozni premog; bituminozni skrilavci
SSKJ²
bítva -e tudi bítev -tve ž (ȋ)
star. bitka: bitva se vname; krvava bitva
SSKJ²
bivák tudi bívak -a m (á; ȋ)
alp. zasilno zavetišče na prostem: postaviti, pripraviti bivak; snežni, stalni bivak; bivak v steni
// bivakiranje: bivak v skalah je naporen; v prid. rabi: bivak vreča spalna vreča za bivakiranje
SSKJ²
bivakíranje -a s (ȋ)
glagolnik od bivakirati: pripraviti se na bivakiranje
SSKJ²
bivakírati -am nedov. in dov. (ȋ)
alp. zasilno prenočevati na prostem: morali so bivakirati v steni
SSKJ²
biválen -lna -o prid. (ȃ)
namenjen za bivanje, prebivanje: bivalni prostor; bivalna kuhinja / bivalni standard
SSKJ²
bivalíšče -a s (í)
kraj bivanja, prebivanja: v prijavi navedite rojstne podatke in bivališče; biti brez stalnega bivališča; začasno bivališče
 
pravn. obtoženec je neznanega bivališča
// knjiž. dom, stanovanje: zelo si je želel mirnega bivališča; lepo opremljeno bivališče / žival je zapustila svoje bivališče pod skalo
SSKJ²
bivalíški -a -o (ȋ)
pridevnik od bivališče: bivališki kraj
SSKJ²
biválnica -e ž (ȃ)
knjiž. prostor, kjer se ljudje podnevi zadržujejo; dnevna soba: imajo samo eno sobo, ki je obenem spalnica in bivalnica; tam so grajske ženske imele svojo bivalnico
 
žel. prenočišče za železničarje na zadnji postaji proge
Število zadetkov: 579086