Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
blagájničarka -e ž (ȃ)
uslužbenka, ki vodi blagajniške posle: zdaj je blagajničarka v bifeju; zaposlena je kot blagajničarka
// ženska, ki vodi v društvu, organizaciji blagajniške posle: društvene seje naj se udeleži tudi blagajničarka
SSKJ²
blagájnik -a m (ȃ)
uslužbenec, ki vodi blagajniške posle: blagajnik podjetja; razpisano je mesto blagajnika
// kdor vodi v društvu, organizaciji blagajniške posle: poročilo tajnika in blagajnika
SSKJ²
blagájniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na blagajnike ali blagajno: vodenje blagajniškega dnevnika; blagajniški prejemek; pregledati blagajniško poslovanje / pripraviti blagajniško poročilo za občni zbor / blagajniško okence
♦ adm. blagajniški maksimum najvišji dopustni znesek, ki se sme hraniti v blagajni
SSKJ²
blagájništvo -a s (ȃ)
blagajniški posli: opravljanje blagajništva
SSKJ²
blagínja -e ž (í)
obilje materialnih dobrin: skrbeti za blaginjo ljudstva; živeti v blaginji; socialna, splošna blaginja
SSKJ²
blagó -á s, mn. blága s in blagôvi m (ọ̑) nav. ed.
1. izdelek ali pridelek, namenjen tržišču: dobaviti, pakirati, prodajati blago; galanterijsko, industrijsko, špecerijsko blago; izvozno blago; blago za široko potrošnjo; velika izbira, ponudba blaga; povpraševanje po blagu; trgovina z mešanim blagom / plačevati v blagu ne z denarjem; pren. popevka je konjunkturno blago
2. tudi mn. tekstilni izdelki, tkanina: blago se mečka; izdelovati, tkati, urezati blago; črtasto, enobarvno blago; volneno blago; dekorativno, pohištveno blago; letni blagovi; modna blaga; blago iz umetnih vlaken; blago na metre; blago za moške obleke; blago z napako; obleka iz pralnega blaga / blago se dobro nosi je trpežno in se ne mečka, se seka trga po pregibih; pog. blago je šlo skupaj se je skrčilo, uskočilo
3. star. premoženje, imetje: ne mara za posvetno blago; opremiti dom z živim in mrtvim blagom
4. nar. zahodno goveja živina: pastir zavrača blago iz detelje
● pog. to blago gre po njem je veliko povpraševanje, nima cene se prodaja po zelo nizki ceni; zbirati ljudsko, narodopisno blago dokumente ljudske kulture; publ. trgovina z belim blagom z ljudmi, zlasti dekleti, ki se jih zasužnji, navadno za prostitucijo; preg. dobro blago se samo hvali
♦ ekon. potrošno blago za osebno potrošnjo; etn. blago prodajati otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugi; trg. kosovno blago blago na kose; razsuto blago nepakirano
SSKJ²
blago... prvi del zloženk
nanašajoč se na blag: blagočuten, blagodejnost, blagomiseln; blagodaren
SSKJ²
blagobít -i ž (ȋ)
zastar. blaginja, blagor: skrbeti za blagobit naroda; duševna blagobit
SSKJ²
blagočúten -tna -o prid. (ū)
zastar. ki je blagih čustev: izobražen in blagočuten mož
SSKJ²
blagočútje -a s (ȗ)
zastar. ugodje, zadovoljstvo: prizor ga navdaja z blagočutjem
SSKJ²
blagodár -a m (ȃ)
zastar. sreča, blagoslov: ta dež je bil pravi blagodar za polje
// miloščina: dati beraču blagodar
SSKJ²
blagodáren -rna -o prid. (á ā)
star. dobrotljiv, radodaren: bila je blagodarna žena
// blagodejen, dobrodejen: blagodarni vpliv vzgoje
    blagodárno prisl.:
    narava blagodarno razsipa svoje darove
SSKJ²
blagodát -i ž (ȃ)
knjiž. sreča, blagoslov: dež je prava blagodat za polje; zdravje je največja blagodat za človeka
// nav. mn. dobrina, korist2: uživati blagodati miru; ti kraji so deležni vseh blagodati morskega podnebja
SSKJ²
blagodáten -tna -o prid. (ā)
nanašajoč se na blagodat: njena blagodatna pomoč / blagodatna toplota sonca
SSKJ²
blagodêjen -jna -o prid. (ē ȇ)
knjiž. ki blago, ugodno deluje: zajel ga je blagodejen spanec; blagodejna tišina / blagodejen dež; blagodejni sončni žarki
    blagodêjno prisl.:
    glasba blagodejno vpliva na živce
SSKJ²
blagodêjnost -i ž (ē)
knjiž. lastnost, značilnost blagodejnega: blagodejnost tišine
SSKJ²
blagodúh1 -a m (ȗ)
bot. prijetno dišeč okrasni grm; dišeči les1:
SSKJ²
blagodúh2 -a -o prid. (ȗ ū)
zastar. ki blago, prijetno diši: blagoduho cvetje
SSKJ²
blagodúšen -šna -o prid. (ū ȗ)
zastar. ki je blage duše; plemenit, blag: blagodušna žena; tako blagodušna je, da vse žrtvuje zanj / njegov blagodušni in jasni obraz
    blagodúšno prisl.:
    blagodušno se je nasmehnil
SSKJ²
blagodúšje -a s (ȗ)
zastar. plemenitost, blagost: hvaliti slovansko blagodušje
Število zadetkov: 579086