Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
blagoróden -dna -o prid. (ọ̄)
star. ki je plemiškega rodu: blagorodna gospoda
// v vljudnostnem nagovoru spoštovan, cenjen: blagorodni gospod! blagorodna gospodična!
SSKJ²
blagoródje -a s (ọ̑)
star., vljudnostni nagovor spoštovani, cenjeni: veliko čast ste mi napravili, blagorodje; Vaše blagorodje!
SSKJ²
blagoródnost -i ž (ọ̄)
zastar. plemenitost: ta človek nima z blagorodnostjo nič opraviti
SSKJ²
blagoslávljati -am nedov. (á)
1. rel. prositi za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: blagoslavljati z dvignjeno desnico / oče je v duhu blagoslavljal sina in nevesto
2. vznes. imeti kaj za osrečujoče, slaviti: blagoslavljala je ure, ki jih je preživela v gorah / vsa vas je blagoslavljala njegov spomin
    blagoslavljáje star.:
    blagoslavljaje množico, je odhajal
    blagoslavljajóč -a -e:
    njegove blagoslavljajoče roke
SSKJ²
blagoslòv -ôva m (ȍ ō)
1. rel. prošnja za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: dati, dobiti blagoslov; dvigniti roke k blagoslovu; materin blagoslov / apostolski blagoslov papežev
// v krščanstvu obred z znamenjem križa: blagoslov z monštranco / zvoniti k blagoslovu k popoldanskemu cerkvenemu opravilu / blagoslov oljk blagoslovitev
2. vznes. kar povzroča srečo, korist: ta človek je blagoslov za hišo / na tej hiši počiva božji blagoslov; klicati blagoslov na polje srečo, obilje; občutiti blagoslov dela; Vse blagoslove tebi, Ljubljana! (I. Cankar)
● vznes. zakonski blagoslov otroci
3. nav. iron. privoljenje, potrditev: dati blagoslov za kaj
♦ etn. hišni blagoslov podoba z nabožnim besedilom
SSKJ²
blagoslôven -vna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na blagoslov 1: blagoslovne molitve / procesija se je ustavila pri blagoslovnem znamenju
SSKJ²
blagoslovítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od blagosloviti: slovesna blagoslovitev nove kapele
SSKJ²
blagoslovíti -ím dov., blagoslôvil (ī í)
1. rel. prositi za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: duhovnik je blagoslovil množico / ob slovesu ga je mati blagoslovila
// v krščanstvu opraviti verski obred ob kakem predmetu: blagosloviti jedi, kapelico, zvon
2. vznes., navadno v zvezi z bog podeliti komu srečo, obilje: bog te blagoslovi! / Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud ti nebo blagoslovi! (S. Gregorčič)
● ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; vznes. Bog je blagoslovil njun zakon imela sta dosti otrok
    blagoslovljèn -êna -o tudi blagoslôvljen -a -o
    1. deležnik od blagosloviti: blagoslovljena sveča, voda / njihovo prizadevanje je bilo blagoslovljeno / vznes. njegova žena je blagoslovljena, je v blagoslovljenem stanju noseča
    2. vznes. slavljen, hvaljen zaradi sreče, ki jo daje: blagoslovljeni kraji, kjer sem preživel mladost; blagoslovljene tiste ure!
SSKJ²
blagoslovljênec -nca m (é)
blagoslovljen človek:
SSKJ²
blagoslovljênje -a s (é)
glagolnik od blagosloviti: blagoslovljenje oljk
SSKJ²
blagosŕčen -čna -o prid. (ȓ)
knjiž. ki je blagega, dobrega srca: blagosrčna mati
SSKJ²
blagosŕčnost -i ž (ȓ)
knjiž. lastnost blagosrčnega človeka: ganila ga je prijateljeva blagosrčnost
SSKJ²
blágost -i ž (ā)
1. knjiž. dobrosrčnost, milina: iz njenih oči gleda blagost
2. zastar. sreča, blaginja: želim vam vso blagost; skrbeti za javno blagost
SSKJ²
blagostánje -a s (ȃ)
obilje materialnih dobrin: doseči večje blagostanje; truditi se za blagostanje prebivalstva; živeti v sreči in blagostanju / zastar. dušno in telesno blagostanje blaginja, blagor
SSKJ²
blagôta -e ž (ó)
knjiž. blagost, dobrota
SSKJ²
blagôten -tna -o prid. (ó)
knjiž. ki vsebuje, izraža blagost, dobroto: gojiti blagotne želje / blagotna jesen
SSKJ²
blagotvóren -rna -o prid. (ọ̄)
zastar. blagodejen, dobrodejen: njegove besede so imele blagotvoren vpliv
SSKJ²
blagougódje -a s (ọ̑)
zastar. ugodje, zadovoljstvo: vzklikati od blagougodja
SSKJ²
blagôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na blago:
a) blagovni seznam; reguliranje blagovnih cen; nadzorstvo nad blagovno potrošnjo, proizvodnjo; blagovna znamka / blagovna borza borza, na kateri se sklepajo kupčije za blago, ki se da tipizirati; mednarodna blagovna menjava; drobna blagovna proizvodnja / blagovno-trgovinski center [BTC] velik kraj, prostor s trgovskimi, poslovnimi objekti
♦ ekon. blagovni fetišizem pojav, da se odnosi med ljudmi kažejo kot odnosi med stvarmi; blagovna vrednost družbeno priznana količina dela, ki je vložena v blago; blagovno gospodarstvo gospodarstvo, za katero je značilno, da proizvaja za tržišče; blagovno-denarni odnosi
b) blagovni vzorci za novo modno sezono
SSKJ²
blagovést -i ž (ẹ̑)
knjiž. prijetna vest, veselo sporočilo: razširila se je blagovest o bližajoči se svobodi / prinesel je blagovest vsem revnim
// vznes. krščanska vera: nosilca blagovesti Ciril in Metod
Število zadetkov: 579086