Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
blagovéstje -a s (ẹ̑)
knjiž. blagovest: blagovestje resnice in ljubezni / oznanjati poganom blagovestje
SSKJ²
blagovéstnik -a m (ẹ̑)
1. knjiž. prvi oznanjevalec krščanstva; apostol: slovanska blagovestnika Ciril in Metod
2. vznes., s prilastkom goreč glasnik ideje: blagovestnik miru
SSKJ²
blagovít -a -o prid. (ȋ)
star. ki prinaša blaginjo, blagor: blagovite socialne reforme / urejeno in blagovito življenje
SSKJ²
blagovítost -i ž (ȋ)
star. blaginja, blagostanje: njegova blagovitost je rasla iz leta v leto
// blaženost, sreča: spokojna blagovitost
SSKJ²
blagôvnica1 -e ž (ȏ)
velika trgovina, razdeljena na specializirane oddelke: to lahko kupiš v vsaki povprečno založeni blagovnici
SSKJ²
blagovníca2 -e ž (í)
nar. edina hči, ki podeduje vse premoženje: ukazovala je ona, edinka, blagovnica, ki je bila podedovala čvrsto kmetijo (J. Pahor)
SSKJ²
blagôvnost -i ž (ō)
ekon. značilnost blagovnega gospodarstva: povečati blagovnost kmetijstva; blagovnost proizvodnje je v današnjem času nujnost; visoka stopnja blagovnosti
SSKJ²
blagovóliti -im in blagovolíti -vólim dov. in nedov. (ọ́ ọ̑; ī ọ́)
star., z nedoločnikom, spoštljivo milostno, dobrohotno kaj storiti: cesar je blagovolil potrditi mestne pravice / iron. nisem »plagiator«, kakor se je blagovolil izraziti moj kritik
SSKJ²
blagovóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄)
zastar. blagohoten, dobrohoten: blagovoljni bralci naj sami ocenijo knjigo / dati blagovoljen nasvet
    blagovóljno prisl.:
    upam, da mi boste zamudo blagovoljno oprostili
SSKJ²
blagovóljnost -i ž (ọ́)
zastar. blagohotnost, dobrohotnost: že na obrazu se mu zrcali blagovoljnost
SSKJ²
blagoznánstvo -a s (ȃ)
nauk o surovinah in njihovi predelavi: blagoznanstvo proučuje uporabno vrednost blaga / tretjo uro je na urniku blagoznanstvo
SSKJ²
blagozvóčen -čna -o prid. (ọ̄ ọ̑)
knjiž. ki ima blag, prijeten zvok: govoriti z blagozvočnim glasom; blagozvočne melodije
SSKJ²
blagozvóčje -a s (ọ̑)
knjiž. ubranost zvokov: blagozvočje v skladbi
SSKJ²
blagozvóčnost -i ž (ọ̄)
knjiž. lastnost, značilnost blagozvočnega: blagozvočnost njegove govorice
SSKJ²
blagrovánje -a s (ȃ)
glagolnik od blagrovati: slišal je blagrovanje ljudi: Srečen si, da imaš tako pridne otroke
SSKJ²
blagrováti -újem nedov. (á ȗ)
1. šteti, imeti koga za srečnega: ljudje so blagrovali nevesto, da je dobila tako dobrega ženina; blagrujejo ga, ker ima prijeten dom
2. knjiž. imeti kaj za osrečujoče, slaviti: blagroval je trenutek, ko jo je srečal
SSKJ²
blágva -e ž (ȃ)
užitna goba z oranžnim klobukom in rumenkastim betom; karželj: zaščitena blagva
SSKJ²
blamáža -e ž (ȃ)
ekspr. sramota, osmešenje zaradi neuspeha: doživeti blamažo; predstava se je končala z veliko blamažo
// zelo neprijeten položaj: spravila ga je v hudo blamažo
SSKJ²
blamírati -am dov. in nedov. (ȋ)
nav. ekspr. osramotiti, osmešiti: blamiral me je pred šefom; pri izpitu se bo blamiral
// spraviti v zelo neprijeten položaj: sin ga s svojim vedenjem blamira v družbi
SSKJ²
blánja -e ž (á)
nar. deska: miza, zbita iz blanj; jelševe blanje
Število zadetkov: 579086