Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bláznica -e ž (ȃ)
1. zastar. bolnišnica za duševne bolezni: poslali so ga v blaznico / ekspr. ta je zrel za blaznico
2. ekspr. zmeda, nered: pri nas je prava blaznica
3. zastar. duševno bolna ženska:
SSKJ²
bláznik -a m (ȃ)
knjiž. blaznež: bolna domišljija blaznikov; kakor blaznik je divjal za menoj
SSKJ²
blázniti -im nedov. (á ȃ)
knjiž. spravljati v veliko zmedenost, v zmoto: ta misel mu blazni pamet; ne blazni ga s praznimi obljubami
SSKJ²
blaznív -a -o prid. (ī í)
knjiž. ki kaže znake duševne neuravnovešenosti: napol nora, blazniva ženska / blazniv smehljaj
SSKJ²
blaznívost -i ž (í)
knjiž. duševna neuravnovešenost: nagnjen je k blaznivosti; to vodi v blaznivost
SSKJ²
bláznost -i ž (á)
duševna bolezen: neozdravljiva blaznost; napad blaznosti / verska, zasledovalna blaznost
// ekspr. kar je podobno duševni bolezni: saj to je blaznost, kar počneš
● do blaznosti razdražen zelo
SSKJ²
blážec -žca m (ȃ)
bot. travniška rastlina z modrimi cveti; objed
SSKJ²
blážen -a -o prid. (ȃ)
1. ekspr. poln blaženosti, sreče: bila je vsa blažena / čez obraz se ji razlije blažen nasmeh / okoli nas je bil blažen mir
2. ekspr. slavljen, hvaljen zaradi sreče, ki jo daje: o blažena mladost; blažene, ve materine roke
3. rel. proglašen za zveličanega: blaženi p. Kanizij
    bláženo prisl.:
    oči so ji blaženo žarele
    bláženi -a -o sam.:
    biti prištet med blažene
SSKJ²
bláženec -nca m (ȃ)
zastar. svetnik2, blaženi: nebeški blaženci
SSKJ²
bláženost -i ž (ȃ)
ekspr. občutek največje sreče: obšla ga je neskončna blaženost; kar žarela je od blaženosti; to je zanj višek blaženosti
// rel. posmrtno osrečujoče stanje zveličanih: doseči večno blaženost
SSKJ²
bláženstvo -a s (ȃ)
star. blaženost: občutiti blaženstvo; srce mu prekipeva od blaženstva; višek blaženstva / nebeško blaženstvo
SSKJ²
blážev -a -o prid. (ȃ)
pog., ekspr., v zvezi blažev žegen kar je neučinkovito: ta zdravila so blažev žegen
SSKJ²
blažílec -lca [tudi blažiu̯ca] m (ȋ)
1. kar kaj lajša, omiljuje: učinkoviti blažilci stresa; delovati kot naravni blažilec bolečine, vnetja / socialni in drugi pomembni blažilci krize / znani politik nastopa kot blažilec napetosti med narodoma
2. teh. priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja; blažilnik: hidravlični, teleskopski blažilec; blažilec sunkov, tresljajev, udarcev
SSKJ²
blažílen -lna -o prid.(ȋ)
ki lajša, omiljuje: blažilna sredstva; učinek zdravila je blažilen / blažilna samota
    blažílno prisl.:
    novo okolje je blažilno vplivalo nanj
SSKJ²
blažílnik -a m (ȋ)
teh. priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja: hidravlični, plinski, teleskopski blažilniki; popolnoma nastavljiv blažilnik; vzmeti sredinskega, zadnjega blažilnika; nadzor delovanja blažilnikov / blažilnik tresljajev, udarcev
SSKJ²
blažílo -a s (í)
sredstvo za lajšanje bolečin ali za pomirjenje: kamilični obkladki so učinkovito blažilo; blažila in zdravila / sprehod po gozdu je pravo blažilo za živce
SSKJ²
blažítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od blažiti: blažitev bolečin; blažitev stanovanjske stiske / blažitev duha
SSKJ²
blažíti -ím nedov. (ī í)
1. lajšati, omiljevati: blažiti bolečine, žalost; blažiti huda nasprotja / veter blaži vročino / blažiti sunke
2. zastar. delati kaj blago, plemenito: ljubezen blaži človeka / umetnost blaži srce
    blažèč -éča -e:
    blažeči učinek glasbe; prisl.: obkladki delujejo blažeče
SSKJ²
blebèt -éta m (ȅ ẹ́)
slabš. nespametno, nepremišljeno govorjenje: ženski blebet / nerazumljiv bolezenski blebet
SSKJ²
blebetáč -a m (á)
slabš. kdor nespametno, nepremišljeno govori: čisto navaden blebetač je; veljal je za blebetača; neresen, površen blebetač
Število zadetkov: 579086