Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bledíčnost -i ž (ī)
nezdrava bledica: slabotnost in bledičnost
SSKJ²
bledíkast -a -o prid.(í)
nekoliko bled: bil je dolg in bledikast; dekle nežnih in bledikastih lic
// ki je brez močnega sijaja, svetlobe: bledikasta svetloba; bledikasto sonce
    bledíkasto prisl.:
    bledikasto modri hribi
SSKJ²
bledíkav -a -o prid. (í)
nekoliko bled: mlad, bledikav človek; imel je visoko, bledikavo čelo
SSKJ²
bledíkavost -i ž (í)
neizrazita bledica:
SSKJ²
bledína -e ž (í)
knjiž. bledica: mehka bledina njenih lic
SSKJ²
bledíti -ím nedov., blédi tudi blêdi (ī í)
delati kaj bledo: mesečina bledi nebo
SSKJ²
blédkast -a -o prid. (ẹ̑)
ekspr. nekoliko bled: bledkasta deklica
SSKJ²
bledo...1 prvi del zloženk
nanašajoč se na bled: bledokrven, bledoličen, bledopolt
SSKJ²
bledo...2 prvi del zloženk, kakor bledomoder, bledordeč, bledorožnat, bledorumenkast, bledozelen, bledozlat, ipd., gl. bled
SSKJ²
bledôba -e ž (ó)
zastar. bledica: mrtvaška bledoba mu je pokrila obraz
SSKJ²
bledokŕven -vna -o prid. (ŕ r̄)
knjiž. neizrazit, medel: bledokrvne osebe v drami
SSKJ²
bledolíčen -čna -o prid. (ī ȋ)
ekspr. ki ima bleda lica: bledolično mestno dekle
SSKJ²
bledolíčnik -a m (ȋ)
ekspr. kdor ima bleda lica: tisti bledoličnik se nekaj suče okoli nje
// slabš., v indijanskem okolju belec: napodite bledoličnike
SSKJ²
bledopôlt -a -o [bledopou̯t] prid. (ȏ ō)
ki ima bledo polt: bledopolta blondinka
SSKJ²
blédost tudi bledóst -i ž (ẹ́; ọ̑)
bleda barva (polti): bledost ji je izginila z obraza; smrtna bledost; bledost lic
SSKJ²
bledôta -e ž (ó)
knjiž. bledica, bledost: bledota ji ni izginila z obraza; mrtvaška bledota
SSKJ²
bledôten -tna -o prid. (ó)
knjiž. nekoliko bled: bledotni obrazi otrok / večerna zarja je bila hladna in bledotna
SSKJ²
bledúh -a m (ū)
slabš. bled človek: ne maram tega bleduha
SSKJ²
blèf blêfa m (ȅ ē)
ekspr. bleščeč, bahav videz brez vsebine, slepilo: gre za čisto navaden blef; gledališki stil brez teatraličnega blefa / spregledal sem njegov blef; samo naivneža lahko očara s svojim blefom
// v prislovni rabi, v zvezi z na izraža opravljanje, izvrševanje česa brez vnaprejšnje priprave: govoriti na blef; na izpit je šla kar na blef
SSKJ²
blefêr -ja m (ȇ)
pog., slabš. kdor blefira: to ni umetnik, to je blefer / blefer pri pokru
Število zadetkov: 579086