Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
blín -a m (ȋ)
nav. mn., zlasti v ruskem okolju palačinki podobna jed iz tanko razvaljanega, navadno nevzhajanega testa: speči bline; ajdovi, krompirjevi blini; blini z jabolki, s kaviarjem, kislo smetano / ruski blini
nav. mn., zlasti v ruskem okolju palačinki podobna jed iz tanko razvaljanega, navadno nevzhajanega testa: speči bline; ajdovi, krompirjevi blini; blini z jabolki, s kaviarjem, kislo smetano / ruski blini
blínda -e ž (ȋ)
voj. žarg. oklopni avtomobil: mimo so zdrveli tanki in blinde; težke, olivno zelene blinde / železniška blinda motorno oklopno vozilo na tirnicah
voj. žarg. oklopni avtomobil: mimo so zdrveli tanki in blinde; težke, olivno zelene blinde / železniška blinda motorno oklopno vozilo na tirnicah
blindírati -am dov. in nedov. (ȋ)
voj. obložiti vozilo z neprebojnim materialom: blindirati ladjo
voj. obložiti vozilo z neprebojnim materialom: blindirati ladjo
- blindíran -a -o:
blindiran avtomobil, vlak / blindiran izhod
blínec -nca m (ī)
nav. mn. pecivo iz tanko razvaljanega, navadno nevzhajanega testa: peči blince; jesti poparjene blince
nav. mn. pecivo iz tanko razvaljanega, navadno nevzhajanega testa: peči blince; jesti poparjene blince
blísk -a m (ȋ)
močna trenutna svetloba pri razelektrenju ozračja: bliski osvetljujejo nebo, nas slepijo; bliski švigajo; na obzorju se utrinja blisk na blisk; slepeč blisk; blisk in grom; kakor blisk je planil jastreb med kokoši; novica se je raznesla ko blisk; misel, hitra ko blisk; (kakor) v blisku se je zgodilo; pren. iz oči mu švigajo jezni bliski; oči mečejo bliske
// močna, trenutna svetloba sploh: blisk eksplozije, reflektorja, svetilnika
močna trenutna svetloba pri razelektrenju ozračja: bliski osvetljujejo nebo, nas slepijo; bliski švigajo; na obzorju se utrinja blisk na blisk; slepeč blisk; blisk in grom; kakor blisk je planil jastreb med kokoši; novica se je raznesla ko blisk; misel, hitra ko blisk; (kakor) v blisku se je zgodilo; pren. iz oči mu švigajo jezni bliski; oči mečejo bliske
// močna, trenutna svetloba sploh: blisk eksplozije, reflektorja, svetilnika
blískati -am nedov., tudi bliskájte; tudi bliskála (í)
1. v presledkih močno zasvetiti: svetilnik bliska v temi; preh. mornar bliska sporočilo / brezoseb. bliskalo se je in grmelo; za goro se bliska
2. ekspr. odbijati iskrečo se svetlobo: okno, rosa (se) bliska v soncu; oči (se) mu bliskajo od jeze / veselo bliska s črnimi očmi / bliskala je z očmi po ljudeh jezno ali živahno pogledovala
// ekspr. prikazovati, gibati se v iskreči se svetlobi: beli zobje se ji bliskajo izza rdečih ustnic / skozi prste ji je bliskal vesel pogled; jeza bliska iz oči
● ekspr. kolne, da se vse bliska zelo; tepejo ga, da se mu kar bliska pred očmi vidi svetlo in temno; pog. fotografi bliskajo z aparati fotografirajo z uporabo bliskovne luči
1. v presledkih močno zasvetiti: svetilnik bliska v temi; preh. mornar bliska sporočilo / brezoseb. bliskalo se je in grmelo; za goro se bliska
2. ekspr. odbijati iskrečo se svetlobo: okno, rosa (se) bliska v soncu; oči (se) mu bliskajo od jeze / veselo bliska s črnimi očmi / bliskala je z očmi po ljudeh jezno ali živahno pogledovala
// ekspr. prikazovati, gibati se v iskreči se svetlobi: beli zobje se ji bliskajo izza rdečih ustnic / skozi prste ji je bliskal vesel pogled; jeza bliska iz oči
● ekspr. kolne, da se vse bliska zelo; tepejo ga, da se mu kar bliska pred očmi vidi svetlo in temno; pog. fotografi bliskajo z aparati fotografirajo z uporabo bliskovne luči
- bliskajóč -a -e:
bliskajoče čelade, luči
blískav -a -o tudi bliskàv -áva -o prid. (í; ȁ á)
ekspr. bleščeč, lesketajoč se: bliskave oči / bliskavi pogledi
♦ elektr. bliskava luč ritmična luč, katere čas svetenja je znatno krajši od časa teme
ekspr. bleščeč, lesketajoč se: bliskave oči / bliskavi pogledi
♦ elektr. bliskava luč ritmična luč, katere čas svetenja je znatno krajši od časa teme
blískavica1 -e ž (í)
oddaljeno bliskanje brez grmenja: bliskavica pobliskava, se vžiga za obzorjem; poletna bliskavica; svit oddaljene bliskavice / bled obraz z bliskavicami v očeh; pren. bliskavica svetovnega konflikta; bliskavica na političnem obzorju; ni si upal zmotiti molka, ker je čutil bliskavico v ozračju
oddaljeno bliskanje brez grmenja: bliskavica pobliskava, se vžiga za obzorjem; poletna bliskavica; svit oddaljene bliskavice / bled obraz z bliskavicami v očeh; pren. bliskavica svetovnega konflikta; bliskavica na političnem obzorju; ni si upal zmotiti molka, ker je čutil bliskavico v ozračju
blískavica2 -e ž (í)
fot. priprava za močno trenutno osvetlitev pri fotografiranju: fotoaparat ima vgrajeno bliskavico; izmenljiva, zunanja bliskavica; domet, doseg bliskavice; fotografiranje z bliskavico; bliskavica in objektiv
fot. priprava za močno trenutno osvetlitev pri fotografiranju: fotoaparat ima vgrajeno bliskavico; izmenljiva, zunanja bliskavica; domet, doseg bliskavice; fotografiranje z bliskavico; bliskavica in objektiv
blisketáti se -ám se tudi -éčem se in blisketáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
star. blesketati se, lesketati se: zvonik se je blisketal v soncu; morje se blisketa / oči so se ji blisketale od razkačenosti
star. blesketati se, lesketati se: zvonik se je blisketal v soncu; morje se blisketa / oči so se ji blisketale od razkačenosti
blískoma prisl. (ȋ)
zelo hitro: bliskoma izginiti, odskočiti, se zasukati, zgrabiti; bliskoma plane na žrtev; riba šviga bliskoma sem in tja / bliskoma se domisliti
zelo hitro: bliskoma izginiti, odskočiti, se zasukati, zgrabiti; bliskoma plane na žrtev; riba šviga bliskoma sem in tja / bliskoma se domisliti
bliskonôsen -sna -o prid. (ó ō)
knjiž. ki nosi, ima bliske: črni in bliskonosni oblaki / njegovi bliskonosni pogledi
knjiž. ki nosi, ima bliske: črni in bliskonosni oblaki / njegovi bliskonosni pogledi
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 420
- 421
- 422
- 423
- 424
- 425
- 426
- ...
- 28955
- Naslednja »
Število zadetkov: 579086