Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bližínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na bližino: branje, pisanje in podobna bližinska dela / bližinska očala
♦ fot. bližinski posnetek posnetek od blizu; ptt bližinski medkrajevni telefonski promet nekdaj promet med kraji na ožjem območju
SSKJ²
bližíšče -a s (í)
fiz. najkrajša razdalja, na katero se lahko oko prilagodi:
SSKJ²
blížji -a -e prid. (ȋ)
1. krajevno manj oddaljen: bližje predmete vidi bolje kot oddaljene; najbližji sosed; povzpeli so se na najbližji vrh
2. čustveno, duhovno sorodnejši: najbližji prijatelj; mati mu je bila bližja kot oče / slovaščina je češčini najbližji jezik
● preg. vsak je sebi najbližji vsak poskrbi najprej zase; sam.: izdal je svoje najbližje; prim. blizek, blizu1
SSKJ²
blížnjevzhóden -dna -o prid. (ȋ-ọ̑)
nanašajoč se na Bližnji vzhod: bližnjevzhodna država / bližnjevzhodni mirovni proces; bližnjevzhodna kriza / bližnjevzhodna četverica predstavniki Evropske unije, Organizacije združenih narodov, Rusije in Združenih držav Amerike, ki si z mediacijo prizadevajo za mir med Palestinci in Izraelci
SSKJ²
blížnji1 -ega m (ȋ)
vsak človek v razmerju do drugih ljudi: vsak človek je moj bližnji; ljubezen do bližnjega
SSKJ²
blížnji2 -a -e prid. (ȋ)
1. krajevno malo oddaljen; ant. daljen: bližnji in daljni kraji; to je naš bližnji sosed; izlet v bližnjo okolico; doma je iz bližnje vasi / Bližnji vzhod
♦ film. bližnji posnetek posnetek, ki pokaže igralce od glave do pasu
2. časovno malo oddaljen: bližnji dogodki so ga vznemirili; bližnja prihodnost; kmetje se pripravljajo za bližnjo trgatev
3. kakorkoli soroden, povezan s kom: srečal je bližnjega znanca; bližnji in daljni sorodniki; sam.:, ped. od bližnjega k daljnemu
SSKJ²
blížnjica -e ž (ȋ)
1. stranska krajša pot: skozi gozd drži bližnjica do velike ceste; iti v vas po bližnjici; strma bližnjica; ve za bližnjico čez hrib
2. rač. neposredna povezava, zlasti z namizja do zagonske datoteke, programa, predstavljena navadno z ikono: klikniti (na) bližnjico; bližnjice na namizju; (orodna) vrstica za bližnjice / bližnjica do datoteke, programa; bližnjica za zagon programa; ikona za bližnjico
// kombinacija določenih tipk za zagon določene funkcije, ukaza: uporabljati bližnjice v programih za pisanje besedil, slovarjev; nastavitev bližnjic / bližnjice na tipkovnici; bližnjice z izbranimi tipkami
SSKJ²
blížnjičen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na bližnjica 2: bližnjični meni / bližnjična tipka
SSKJ²
blížnjik -a m (ȋ)
star. vsak človek v razmerju do drugih ljudi; bližnji1: koristiti svojemu bližnjiku; ljubezen do bližnjika
SSKJ²
bljúšč -a m (ȗ)
bot., navadno v zvezi navadni bljušč strupena ovijalka s srčastimi listi in rdečimi jagodami, Tamus communis:
SSKJ²
bljúščnica -e ž (ȗ)
nav. mn., bot. ovijalke z dolgopecljatimi listi in rdečimi jagodami, Dioscoreaceae:
SSKJ²
bljuválen -lna -o prid. (ȃ)
ki povzroča bljuvanje: bljuvalni pripomoček, sredstvo
SSKJ²
bljuválo -a s (á)
sredstvo, ki povzroča bljuvanje: zdravnik mu je zapisal bljuvalo; močno bljuvalo
SSKJ²
bljúvanec -nca m (ú)
nar. alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč
SSKJ²
bljúvanje in bljuvánje -a s (ú; ȃ)
glagolnik od bljuvati: na bljuvanje ga sili; bolezen se začne z bljuvanjem
SSKJ²
bljúvati -am in bljújem tudi bljuváti bljúvam in bljújem nedov., bljúval tudi bljuvál (ú; á ú)
1. izmetavati iz želodca; bruhati: pijanec bljuva
2. s silo izmetavati v velikih količinah: ognjenik bljuva lavo; pren., ekspr. strojnice bljuvajo proti letalom
SSKJ²
bljúvek -vka m (ȗ)
izbljuvek, izmeček: pred gostilno je polno bljuvkov
SSKJ²
bljúven -vna -o prid. (ū ȗ)
bljuvalen: bljuvna sol
SSKJ²
blóčen -čna -o prid. (ọ̑)
blokoven: bločna gradnja
SSKJ²
blód -a m (ọ̑)
star. razuzdano življenje, razvrat: tu vlada laž, greh in blod
Število zadetkov: 579086