Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bóbenček -čka [bobənčək] m (ọ̑)
1. manjšalnica od boben: razbijati po bobenčku; ročni bobenček / vrteti ročico loterijskega bobenčka
// vrtljiv valjček pri revolverju: revolver na bobenček
2. pog. mrenica med sluhovodom in srednjim ušesom; bobnič: ne vpij, saj mi bo še bobenček počil
SSKJ²
bóbenski -a -o [bobənski] prid. (ọ̑)
nanašajoč se na boben: bobenska arija
SSKJ²
bóber in bôber -bra m (ọ́; ó)
vodni glodavec s ploščatim luskinastim repom: bobri gradijo jezove
♦ zool. evropski, kanadski bober
// pog. bobrovo krzno, bobrovina:
SSKJ²
bôbi in bóbi in bobby -ja [tretja oblika bôbi in bóbi] m (ȏ; ọ̑)
pog., v Angliji stražnik, policist: uniforma bobija
SSKJ²
bobíka -e ž (í)
droben okrogel plod; jagoda: jerebikove bobike
// draže, pilula
SSKJ²
bobínka -e ž (ȋ)
nav. mn., nar. vzhodno kužna bolezen z gnojnimi mehurčki na koži; koze: cepiti proti bobinkam
SSKJ²
bobljáti -ám nedov. (á ȃ)
dajati glasove kot voda pri močnem vretju: voda v loncu boblja / iz vode so bobljali mehurčki
SSKJ²
bóbnanje -a s (ọ̑)
glagolnik od bobnati: birič je z bobnanjem klical ljudi / bobnanje železniških koles / preveč bobnanja je bilo pri tej zadevi
SSKJ²
bóbnar -ja m (ọ̑)
kdor udarja, igra (na) boben: bobnarji bobnajo; bobnar v železničarski godbi / pred četo brambovcev je korakal bobnar / mestni bobnar je razglašal ukaze
SSKJ²
bóbnarica -e ž (ọ̑)
1. zastar. bobnarjeva žena: pesem o lepi bobnarici
2. zool. nočna močvirska ptica, Botaurus stellaris: bobnarica buka, ruči / mala bobnarica čapljica
SSKJ²
bóbnarka -e ž (ọ̑)
ženska, ki udarja, igra (na) boben: odlična, znana bobnarka; kvartet z bobnarko; kitaristka, pevka in bobnarka
SSKJ²
bóbnast -a -o prid. (ọ̑)
ki ima kak del podoben bobnu: bobnasti pralniki
♦ avt. bobnasta zavora zavora, ki jo sestavljajo zavorni boben in zavorne čeljusti ali zavorni trak
SSKJ²
bóbnati -am nedov. (ọ̑)
1. udarjati, igrati (na) boben: bobnar bobna; preh. bobnati koračnico
// z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove: dež bobna na šipe, po pločevinasti strehi; bobnati s prsti po mizi
2. preh., star. ob bobnanju naznanjati: birič je bobnal, da bo popoldne dražba
// slabš. vsepovsod razglašati: bobnala je novico po vsej vasi
    bobnajóč -a -e:
    bobnajoči bobnarji; knjiž. bobnajoči (topniški) ogenj bobneči
SSKJ²
bobnênje -a s (é)
glagolnik od bobneti: zamolklo bobnenje groma; bobnenje pod zemljo / sliši se bobnenje slapa, vlaka
SSKJ²
bobnéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. dajati močne, zamolkle glasove: sod bobni; zemlja bobni pod koraki; brezoseb. v zemlji je votlo bobnelo
// bobneč se hitro premikati: reka bobni čez jez; skale bobnijo v dolino / prst je bobnela po krsti bobneče udarjala
2. slabš. vzneseno, a vsebinsko prazno govoriti: govornik bobni z odra
    bobnèč -éča -e:
    vlak je bobneč zdrvel čez most; bobneč slap; bobneče besede, fraze
    ♦     voj. bobneči ogenj močno streljanje iz vseh vrst artilerijskega orožja
SSKJ²
bóbnica in bobníca -e ž (ọ̑; í)
nav. mn., star. pavka: biti na bobnice; grmenje bobnic
SSKJ²
bóbnič -a m (ọ̑)
1. mrenica med sluhovodom in srednjim ušesom: ob eksploziji mu je počil bobnič; zvočni valovi tresejo bobnič
2. manjšalnica od boben: udarjati po bobniču
// vrtljiv valjček pri revolverju; bobenček: revolver na bobnič
SSKJ²
bóbničast -a -o prid. (ọ̑)
podoben bobniču: bobničasta priprava
♦ zool. bobničasto slušalo slušni organ nekaterih žuželk
SSKJ²
bóbničen -čna -o prid. (ọ̑)
anat. nanašajoč se na bobnič v ušesu: bobnična votlina
SSKJ²
bobòt -ôta m (ȍ ó)
glas, kot ga daje voda pri močnem vretju: bobot daljnega groma
Število zadetkov: 579086