Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
bogatínstvo -a s (ȋ)
zastar. lastnost, stanje bogatina: oderuško bogatinstvo / ohol zaradi svojega bogatinstva
zastar. lastnost, stanje bogatina: oderuško bogatinstvo / ohol zaradi svojega bogatinstva
bógati se -am se nedov. (ọ̑)
zastar. ujemati se, skladati se s kom: ne vem, kako se bosta ta dva bogala
// pogajati se: dolgo se je bogal s prodajalci
zastar. ujemati se, skladati se s kom: ne vem, kako se bosta ta dva bogala
// pogajati se: dolgo se je bogal s prodajalci
bogatítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od bogatiti ali bogateti:
a) izkoriščali so kolonije za bogatitev matične države / prizadevati si za bogatitev pesniškega jezika; bogatitev samega sebe
b) bogatitev industrijskih dežel; bogatitev posameznikov bogatenje
glagolnik od bogatiti ali bogateti:
a) izkoriščali so kolonije za bogatitev matične države / prizadevati si za bogatitev pesniškega jezika; bogatitev samega sebe
b) bogatitev industrijskih dežel; bogatitev posameznikov bogatenje
bogatíti -ím nedov. (ī í)
1. delati kaj bogato: kupčije in špekulacije so ga vedno bolj bogatile; z delom bogatiti podjetje / železo in premog bogatita deželo
2. številčno večati, množiti: bogatiti njegov besedni zaklad; bogatiti si znanje
3. izboljševati kakovost, vrednost: bogatiti časopis z ilustracijami; bogatiti izčrpano zemljo s humusom
1. delati kaj bogato: kupčije in špekulacije so ga vedno bolj bogatile; z delom bogatiti podjetje / železo in premog bogatita deželo
2. številčno večati, množiti: bogatiti njegov besedni zaklad; bogatiti si znanje
3. izboljševati kakovost, vrednost: bogatiti časopis z ilustracijami; bogatiti izčrpano zemljo s humusom
bogátost -i ž (á)
značilnost, lastnost bogatega: občudovala je bogatost njihovega doma / bogatost življenja
značilnost, lastnost bogatega: občudovala je bogatost njihovega doma / bogatost življenja
bógec1 -gca m (ọ̑)
1. ekspr. manjšalnica od bog: sam ljubi bogec ga je poslal / otr. bogca zahvali v krščanskem okolju skleni roke v zahvalo
2. nar. križ s podobo Jezusa Kristusa: v kotu nad mizo je visel star bogec
1. ekspr. manjšalnica od bog: sam ljubi bogec ga je poslal / otr. bogca zahvali v krščanskem okolju skleni roke v zahvalo
2. nar. križ s podobo Jezusa Kristusa: v kotu nad mizo je visel star bogec
bógek -gka m (ọ̑)
1. ekspr. manjšalnica od bog: ljubi bogek / otr. otrok že zna zahvaliti bogka v krščanskem okolju skleniti roke v zahvalo
2. nar. križ s podobo Jezusa Kristusa:
1. ekspr. manjšalnica od bog: ljubi bogek / otr. otrok že zna zahvaliti bogka v krščanskem okolju skleniti roke v zahvalo
2. nar. križ s podobo Jezusa Kristusa:
bogínja -e ž (í)
1. v mnogoboštvu žensko božansko bitje: boginja Atena, Venera; boginja smrti; gledal jo je ko boginjo / zastar. boginja petja muza pesništva
2. zastar. zelo občudovana, oboževana ženska: vsi vemo, kdo je vaša boginja
3. star. ženska, ki prerokuje, vedežuje:
1. v mnogoboštvu žensko božansko bitje: boginja Atena, Venera; boginja smrti; gledal jo je ko boginjo / zastar. boginja petja muza pesništva
2. zastar. zelo občudovana, oboževana ženska: vsi vemo, kdo je vaša boginja
3. star. ženska, ki prerokuje, vedežuje:
bógkov -a -o prid. (ọ̑)
etn., v zvezi bogkov kot kot s križem v kmečki hiši: krasiti, okrasiti bogkov kot; jaslice v bogkovem kotu
etn., v zvezi bogkov kot kot s križem v kmečki hiši: krasiti, okrasiti bogkov kot; jaslice v bogkovem kotu
bógmati se -am se nedov. (ọ̑)
star. potrjevati, podkrepljevati svoje besede z bogme: bogmal se je in zaklinjal
star. potrjevati, podkrepljevati svoje besede z bogme: bogmal se je in zaklinjal
bógme člen. (ọ̑)
izraža podkrepitev trditve: bogme, dobro se držiš; za to se, bogme, pritožim; lepa pa je, bogme!
izraža podkrepitev trditve: bogme, dobro se držiš; za to se, bogme, pritožim; lepa pa je, bogme!
bógnasváruj -a in -- [boknasvaruj] m (ọ̑-á)
evfem., star. hudič, vrag: menda mu je pomagal sam bognasvaruj; kosmat kakor sam bognasvaruj
evfem., star. hudič, vrag: menda mu je pomagal sam bognasvaruj; kosmat kakor sam bognasvaruj
bogo... ali bógo... prvi del zloženk (ọ̑)
nanašajoč se na bog: bogoljuben, bogoslužje; bogočloveški; bogovladje
nanašajoč se na bog: bogoljuben, bogoslužje; bogočloveški; bogovladje
bogočástje -a s (ȃ)
češčenje, izkazovano bogu: javno bogočastje; svoboda vesti, veroizpovedi in bogočastja / izvrševanje bogočastja
češčenje, izkazovano bogu: javno bogočastje; svoboda vesti, veroizpovedi in bogočastja / izvrševanje bogočastja
bógočlovéški -a -o prid. (ọ̑-ẹ́)
rel. ki združuje naravo boga in človeka v eni božji osebi: Kristusova bogočloveška narava
rel. ki združuje naravo boga in človeka v eni božji osebi: Kristusova bogočloveška narava
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 432
- 433
- 434
- 435
- 436
- 437
- 438
- ...
- 28955
- Naslednja »
Število zadetkov: 579086