Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bógoiskátelj -a m (ọ̑-ȃ)
knjiž. komur je iskanje boga življenjski cilj: izpovedi bogoiskatelja
// filoz. pripadnik religiozno-filozofske smeri med ruskim izobraženstvom v začetku 20. stoletja:
SSKJ²
bógoiskáteljski -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
nanašajoč se na bogoiskatelje ali bogoiskateljstvo: bogoiskateljsko hrepenenje
SSKJ²
bógoiskáteljstvo -a s (ọ̑-ȃ)
knjiž. iskanje boga kot življenjski cilj: bogoiskateljstvo ga je zaposlovalo vse življenje
// filoz. religiozno-filozofska smer med ruskim izobraženstvom v začetku 20. stoletja:
SSKJ²
bogokléten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na bogokletje ali bogokletstvo: bogokletne besede
SSKJ²
bogoklétje -a s (ẹ̑)
preklinjanje, sramotenje boga: obtožili so ga bogokletja / pren. kljub jasnim ukazom je bil požig pridelkov za kmete največje bogokletje
SSKJ²
bogoklétnež -a m (ẹ̑)
kdor preklinja, sramoti boga:
SSKJ²
bogoklétnik -a m (ẹ̑)
kdor preklinja, sramoti boga:
SSKJ²
bogoklétstvo -a s (ẹ̑)
preklinjanje, sramotenje boga:
SSKJ²
bogoljúb -a m (ȗ)
knjiž. kdor ljubi boga:
SSKJ²
bogoljúben -bna -o prid. (ú ū)
knjiž. ki ljubi boga, bogu vdan: bogoljubni ljudje
// ki je bogu všeč: storiti bogoljubno dejanje
    bogoljúbno prisl.:
    bogoljubno živeti
SSKJ²
bogoljúbnost -i ž (ú)
knjiž. lastnost bogoljubnega človeka: znana po bogoljubnosti / navajati k bogoljubnosti
SSKJ²
bogomíl -a m (ȋ)
pripadnik bogomilstva: preganjati bogomile
SSKJ²
bogomílski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na bogomile: bogomilski nagrobniki
SSKJ²
bogomílstvo -a s (ȋ)
srednjeveška verska ločina na Balkanu, zlasti v Bosni: iz bogomilstva je prešel v muslimanstvo
SSKJ²
bogomíseln -a -o [bogomisələn in bogomisəlnprid. (ȋ)
star. ki premišljuje o bogu: pobožna in bogomiselna žena / bogomiselni redovi kontemplativni
SSKJ²
bogomíselnost -i [bogomisəlnostž (ȋ)
star. lastnost bogomiselnega človeka:
SSKJ²
bogomólec -lca m (ọ̑)
iron. zelo pobožen človek: bil je velik bogomolec
SSKJ²
bogomôlka -e ž (ȏ)
iron. zelo pobožna ženska: stara bogomolka
♦ 
zool. roparska žuželka z grabežnima končinama, Mantis religiosa
SSKJ²
bogonósec -sca m (ọ̑)
knjiž. kdor nosi, razširja idejo o bogu:
SSKJ²
bogopodóbnost -i ž (ọ́)
knjiž. podobnost bogu: prizadevati si za bogopodobnost
Število zadetkov: 579086