Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bogoródica -e ž (ọ̑)
knjiž. Mati božja: kip bogorodice
SSKJ²
bogoskrúnec -nca m (ȗ)
rel. kdor oskruni, onečasti, kar je bogu posvečeno: kaznovanje bogoskruncev
SSKJ²
bogoskrúnski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na bogoskrunstvo: bogoskrunsko dejanje
SSKJ²
bogoskrúnstvo -a s (ȗ)
rel. oskrumba, onečaščenje česa bogu posvečenega: storiti bogoskrunstvo
SSKJ²
bogoslôvec -vca m (ȏ)
slušatelj bogoslovja: mladi bogoslovci
// strokovnjak za bogoslovje:
SSKJ²
bogoslôven -vna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na bogoslovje: bogoslovni študij
SSKJ²
bogoslôvje -a s (ȏ)
1. veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega: študirati bogoslovje; profesor bogoslovja; stolica za bogoslovje
2. zavod za slušatelje bogoslovja: ustanoviti bogoslovje / iti, stopiti v bogoslovje
SSKJ²
bogoslôvnica -e ž (ȏ)
star. zavod za slušatelje bogoslovja; bogoslovje: vodstvo bogoslovnice / iti v bogoslovnico
SSKJ²
bogoslôvski -a -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na bogoslovce: bogoslovski pevski zbor
// zastar. bogosloven: bogoslovski nauk
SSKJ²
bogoslúžen -žna -o prid. (ȗ; podpomen ú ū)
nanašajoč se na bogoslužje: bogoslužni red; bogoslužne knjige / bogoslužno dejanje
// star. ki služi bogu, pobožen: bil je bogoslužen starček
SSKJ²
bogoslúžje -a s (ȗ)
cerkveni verski obredi: udeleževati se bogoslužja; opravljati bogoslužje; katoliško, protestantsko bogoslužje / slovansko bogoslužje v starocerkvenoslovanskem ali cerkvenoslovanskem jeziku
SSKJ²
bogotáj -a m (ȃ)
star. brezbožnik: bil je znan kot bogotaj
SSKJ²
bogotájec -jca m (ȃ)
star. brezbožnik: razglašal se je za bogotajca
SSKJ²
bogotájen -jna -o prid. (á ā)
star. brezbožen: bogotajna knjiga
SSKJ²
bogotájstvo -a s (ȃ)
star. brezboštvo: vsi so vedeli za njegovo bogotajstvo
SSKJ²
bogováti -újem nedov. (á ȗ) star.
1. prerokovati, vedeževati: ne bo se zgodilo, kar boguješ
2. vladati kot bog:
SSKJ²
bogovdánost -i ž (á)
knjiž. vdanost bogu: bogovdanost in pobožnost
SSKJ²
bógovec -vca m (ọ̄)
star. duhovnik, predikant
SSKJ²
bogovládje -a s (ȃ)
zastar. vladavina, v kateri velja bog za neposrednega nosilca oblasti; teokracija
SSKJ²
bogôvski stil. bógovski -a -o prid. (ó; ọ̑)
značilen za bogove: bogovske lastnosti
// pog., ekspr. imeniten, čudovit, izvrsten: bogovska hrana; bogovsko življenje
    bogôvsko stil. bógovsko prisl.:
    bogovsko se mu godi
Število zadetkov: 579086