Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
bóks2 -a in bòks bôksa m (ọ̑; ȍ ō)
ločen, ograjen prostor; oddelek, predelek: nova tržnica bo imela deset boksov; razstavni boksi; po bolniških sobah so uvedli sistem boksov; motel nima boksov za posamezne avtomobile, ampak samo pokrit parkirni prostor; boksi za konje, pse / ulica je razdeljena v bele bokse označene prostore za parkiranje posameznih avtomobilov; v prid. rabi:, fot. boks kamera najpreprostejša fotografska kamera
ločen, ograjen prostor; oddelek, predelek: nova tržnica bo imela deset boksov; razstavni boksi; po bolniških sobah so uvedli sistem boksov; motel nima boksov za posamezne avtomobile, ampak samo pokrit parkirni prostor; boksi za konje, pse / ulica je razdeljena v bele bokse označene prostore za parkiranje posameznih avtomobilov; v prid. rabi:, fot. boks kamera najpreprostejša fotografska kamera
bòks3 bôksa tudi bóks -a m (ȍ ō; ọ̑)
šport, pri katerem se tekmovalca udarjata s pestmi: zmagati v boksu; že dolgo se ukvarjajo z boksom; vaje v boksu; v prid. rabi: boks match dvoboj, tekmovanje v boksu
šport, pri katerem se tekmovalca udarjata s pestmi: zmagati v boksu; že dolgo se ukvarjajo z boksom; vaje v boksu; v prid. rabi: boks match dvoboj, tekmovanje v boksu
bôksanje tudi bóksanje -a s (ó; ọ̑)
glagolnik od boksati: izuriti se v boksanju; ukvarjati se z boksanjem
glagolnik od boksati: izuriti se v boksanju; ukvarjati se z boksanjem
bôksar tudi bóksar -ja m (ó; ọ̑)
1. športnik, ki se ukvarja z boksom: boksarja sta se silovito borila; tekmovanje boksarjev lahke kategorije
2. orožje, ki se natakne na prste: udaril ga je z boksarjem
♦ zgod. pripadnik kitajskega političnega gibanja proti tujcem ali udeleženec vstaje v začetku 20. stoletja
1. športnik, ki se ukvarja z boksom: boksarja sta se silovito borila; tekmovanje boksarjev lahke kategorije
2. orožje, ki se natakne na prste: udaril ga je z boksarjem
♦ zgod. pripadnik kitajskega političnega gibanja proti tujcem ali udeleženec vstaje v začetku 20. stoletja
bôksarice -ric ž mn. (ó ȏ)
spodnje hlače s kratkimi hlačnicami: pod jesenskimi oblačili je nosila boksarice; čipkaste boksarice; oprijete boksarice
spodnje hlače s kratkimi hlačnicami: pod jesenskimi oblačili je nosila boksarice; čipkaste boksarice; oprijete boksarice
bôksarka tudi bóksarka -e ž (ó; ọ̑)
športnica, ki se ukvarja z boksom: najuspešnejša boksarka na svetu, v lahki kategoriji; boksarke na treningu / poklicna, profesionalna boksarka
športnica, ki se ukvarja z boksom: najuspešnejša boksarka na svetu, v lahki kategoriji; boksarke na treningu / poklicna, profesionalna boksarka
bôksarski tudi bóksarski -a -o prid. (ó; ọ̑)
nanašajoč se na boksarje ali boks: boksarski dvoboj, nastop; boksarski šport; boksarsko tekmovanje / boksarski krog, ring ograjen prostor, kjer nastopajo boksarji; boksarske rokavice usnjene rokavice, podložene z žimo
♦ zgod. boksarska vstaja vstaja boksarjev na Kitajskem v začetku 20. stoletja
nanašajoč se na boksarje ali boks: boksarski dvoboj, nastop; boksarski šport; boksarsko tekmovanje / boksarski krog, ring ograjen prostor, kjer nastopajo boksarji; boksarske rokavice usnjene rokavice, podložene z žimo
♦ zgod. boksarska vstaja vstaja boksarjev na Kitajskem v začetku 20. stoletja
bôksati -am tudi bóksati -am nedov. (ó; ọ̑)
1. ukvarjati se z boksom: že zgodaj je pričel boksati
// nastopati, tekmovati v boksu: boksal je z izkušenim nasprotnikom; tekmovalec je boksal defenzivno
2. pog. udarjati, suvati s pestmi: boksal ga je v trebuh
1. ukvarjati se z boksom: že zgodaj je pričel boksati
// nastopati, tekmovati v boksu: boksal je z izkušenim nasprotnikom; tekmovalec je boksal defenzivno
2. pog. udarjati, suvati s pestmi: boksal ga je v trebuh
- bôksati se tudi bóksati se pog., ekspr.
tepsti se, pretepati se: učiteljica, fantje se že spet boksajo; pren. dolgo smo se boksali z njimi, preden smo jih pregovorili
bókser -ja m (ọ̑)
večji službeni pes z močnim prsnim košem in širokim gobcem: nemški bokser; bokser z rodovnikom
večji službeni pes z močnim prsnim košem in širokim gobcem: nemški bokser; bokser z rodovnikom
boksít -a m (ȋ)
petr. ruda, iz katere se pridobiva aluminij: bogata ležišča boksita; rudnik boksita; tovarna za predelavo boksita
petr. ruda, iz katere se pridobiva aluminij: bogata ležišča boksita; rudnik boksita; tovarna za predelavo boksita
bôksniti -em tudi bóksniti -em dov. (ó ȏ; ọ́ ọ̑)
pog. udariti, suniti s pestjo: boksnil ga je v trebuh
pog. udariti, suniti s pestjo: boksnil ga je v trebuh
bóksovka in bôksovka -e ž (ọ̑; ō)
fot. žarg. boks kamera: tudi navadna boksovka ima priključek za bliskovno luč
fot. žarg. boks kamera: tudi navadna boksovka ima priključek za bliskovno luč
bolán bôlna -o tudi -ó [bou̯na] prid. (ȃ ó)
1. ki ima bolezen; ant. zdrav: bolan otrok; njegov oče je že dolgo bolan; že celo zimo leži bolan; videti je bolan; naredil se je bolnega; doma ima bolno mater; bolan na pljučih, na srcu; bolan na smrt, za smrt; bolan za jetiko, za rakom; hudo, neozdravljivo, nevarno, težko bolan; duševno, spolno, živčno bolan; revež je ves bolan
// ki izraža, kaže bolezen: govori s tresočim se, bolnim glasom; bled, bolan obraz; bolno dihanje; pren. bolne ambicije, sanje; obhajajo ga bolne misli; bolna občutljivost, razdraženost; pesn.: bolna duša; bolno srce
2. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva prizadet, vznemirjen: kar bolan je od sreče; bolan od bridkosti, ljubosumnosti, domotožja
1. ki ima bolezen; ant. zdrav: bolan otrok; njegov oče je že dolgo bolan; že celo zimo leži bolan; videti je bolan; naredil se je bolnega; doma ima bolno mater; bolan na pljučih, na srcu; bolan na smrt, za smrt; bolan za jetiko, za rakom; hudo, neozdravljivo, nevarno, težko bolan; duševno, spolno, živčno bolan; revež je ves bolan
// ki izraža, kaže bolezen: govori s tresočim se, bolnim glasom; bled, bolan obraz; bolno dihanje; pren. bolne ambicije, sanje; obhajajo ga bolne misli; bolna občutljivost, razdraženost; pesn.: bolna duša; bolno srce
2. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva prizadet, vznemirjen: kar bolan je od sreče; bolan od bridkosti, ljubosumnosti, domotožja
- bôlno prisl.:
bolno nasmehniti se, vzdihniti; bolno zakašljati; bolno bled v obraz / knjiž. vest o smrti je bolno odjeknila v vseh nas boleče
- bôlni -a -o sam.:
zdravi ne razume bolnega; dieta za žolčno bolne
bolèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
ki povzroča bolečine: boleča glava; rana je močno boleča / boleč udarec; pren. reševati boleče probleme, spore; boleča ugotovitev
// publ., v zvezi boleča točka pojav, ki povzroča skrb, terja rešitev: izobrazbena struktura kadrov je naša boleča točka; pogostni izostanki so edina boleča točka v razredu
ki povzroča bolečine: boleča glava; rana je močno boleča / boleč udarec; pren. reševati boleče probleme, spore; boleča ugotovitev
// publ., v zvezi boleča točka pojav, ki povzroča skrb, terja rešitev: izobrazbena struktura kadrov je naša boleča točka; pogostni izostanki so edina boleča točka v razredu
- boléče prisl.:
vprašanje ga je boleče prizadelo;
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 439
- 440
- 441
- 442
- 443
- 444
- 445
- ...
- 28955
- Naslednja »
Število zadetkov: 579086