Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bóljšati se -am se nedov. (ọ̑)
postajati boljši: vreme se boljša / bolezen se mu boljša
SSKJ²
boljševík -a m (ī)
1. v začetku 20. stoletja pripadnik levega krila Ruske socialnodemokratske delavske stranke ali član Ruske socialnodemokratske delavske stranke (boljševikov): Leninove pristaše so začeli imenovati boljševike, njegove nasprotnike pa menjševike
// ekspr. komunist sploh: slovenski boljševiki
2. ekspr., za nasprotnike komunizma brezverec, upornik: pusti jih, to so sami boljševiki
SSKJ²
boljševístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na boljševike ali boljševizem: boljševistični tovariši; boljševistična ideologija
SSKJ²
boljševíški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na boljševike ali boljševizem: boljševiška partija; boljševiška revolucija / boljševiška ideologija
SSKJ²
boljševizácija -e ž (á)
prilagajanje boljševiški ideologiji: boljševizacija partije
SSKJ²
boljševízem -zma m (ī)
teorija, strategija in taktika leninizma: širiti boljševizem; ruski boljševizem
SSKJ²
boljševizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
prilagajati boljševiški ideologiji: boljševizirati partijo; Rusija se je boljševizirala / časopisi so se postopoma boljševizirali
SSKJ²
bóljši -a -e prid. (ọ̑)
1. primernik od dober: drugi osnutek je boljši kot prvi; skrbeti za boljšo kakovost; zdaj ima boljše pogoje; on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi / zamudili so najboljši čas za setev najbolj ugoden / letos je v šoli boljši kot lani ima boljši uspeh
2. ki je višje, bolj kakovostne vrste: ves boljši les izvažajo; knjiga je tiskana na boljšem papirju / gojimo same boljše vrste
// namenjen za posebne, bolj svečane prilike: kupiti boljše čevlje; pripraviti boljše kosilo
3. ekspr. družbeno, družabno višje stoječ: soba za boljše goste; zahajal je v boljše kroge; dekle iz boljše družine
● ekspr. biti v najboljših letih od 30. do 50. leta; šalj. to je moja boljša polovica žena; tega pri najboljši volji ne morem narediti kljub veliki pripravljenosti; sporočite jim naše najboljše želje želje za osebno srečo ob kakem dogodku, prazniku; preg. premislek je boljši kot dan hoda vsaka stvar naj se pred začetkom temeljito premisli; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti; preg. srednja pot najboljša pot najbolj priporočljiva je zmernost, umerjenost v vsem; preg. boljša je prva zamera kot druga najbolje je medsebojne odnose kljub morebitni zameri urediti čim prej
    bólje in bóljše prisl.:
    bolje bi bilo za vas, če bi takoj odpotovali; zdaj že bolje dela; on zna bolje gospodariti kot oče; začel se je bolje oblačiti; to morate bolje razložiti
    ●     zdaj mu je že bolje se počuti bolj zdravega; preg. bolje drži ga, kot lovi ga bolje se je zadovoljiti s slabšo, a gotovo možnostjo
    bóljši -a -e sam.:
    natočil jim je najboljšega najboljšega vina; povejte nam kaj boljšega / kot voščilo za rojstni dan, god želim vam vse najboljše; 
prim. dober
SSKJ²
bollandist -a [bolandíst] m (ȋ)
v Franciji in Belgiji član skupine jezuitov, ki se ukvarja s pisanjem življenjepisov svetnikov:
SSKJ²
bólnica1 -e ž (ọ̑)
zavod za zdravljenje bolnikov; bolnišnica: odpeljali so ga v bolnico; ležati v bolnici; otroška, vojaška bolnica; bolnica za duševne bolezni / partizanska bolnica zasilna bolnišnica na skritem kraju
SSKJ²
bolníca2 -e [bou̯nica] ž (í)
bolna ženska: bolnica se hitro popravlja; pogledati k bolnici
SSKJ²
bólničar -ja m (ọ̑)
kdor poklicno streže bolnikom: zaposlen je kot bolničar; pomožni, dežurni bolničar / vojni bolničar
SSKJ²
bólničarka -e ž (ọ̑)
ženska, ki poklicno streže bolnikom: izurjena bolničarka; šola za bolničarke / partizanska bolničarka
SSKJ²
bólničarski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na bolničarje: bolničarski poklic / bolničarski tečaj; bolničarska šola
SSKJ²
bolníček -čka [bou̯ničək] m (ī)
ljubk. bolan otrok: bolniček potrebuje svežega zraka
SSKJ²
bólničen -čna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na bólnico: bolnični oddelki / bolnično zdravljenje raka
SSKJ²
bolníčin -a -o [bou̯ničin] (ȋ)
svojilni pridevnik od bolníca: bolničin srčni utrip; težko bolničino stanje
SSKJ²
bolník -a [bou̯nik] m (í)
bolan človek: bolnik blede, hujša; bolnik že dolgo leži; bolniku je nekoliko odleglo; osamiti, preiskati bolnika; duševni, očesni, srčni, tuberkulozni bolnik; kroničen bolnik; bolnik z vročino; tečaj za nego bolnikov / to je težek bolnik zelo bolan
♦ med. afebrilni bolnik
SSKJ²
bolníkov -a -o [bou̯nikov-] (í)
svojilni pridevnik od bolnik: bolnikova soba; bolnikovo razpoloženje
SSKJ²
bolníški -a -o [bou̯niški tudi bolniški] prid. (ȋ)
nanašajoč se na bolnike: bolniška oskrba; bolniška postelja, soba / bolniška strežnica / ima bolniški dopust / bolniška blagajna v stari Jugoslaviji ustanova za bolniško zavarovanje; sam., pog.: zdravnik ga noče dati na, v bolniško; iti v bolniško na bolniški dopust
Število zadetkov: 579086