Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bóza -e ž (ọ̑)
osvežujoča orientalska pijača iz koruzne moke in sladkorja: piti bozo; ugasiti žejo z bozo
SSKJ²
bóžanje -a s (ọ̑)
glagolnik od božati: rahlo božanje
SSKJ²
božánski -a -o prid. (ȃ)
značilen za božanstvo: božanska pravičnost
// ekspr. čudovit, izvrsten, sijajen: povsod je vladal božanski mir; božanski prizor; pog. v tej obleki si božanska / pog. pridi plavat, voda je božanska
    božánsko prisl.:
    kava je božansko zadišala
SSKJ²
božánskost -i ž (ȃ)
narava, lastnosti boga, božanstva: Grki so pripisovali herojem božanskost / svet glasbe je zanj izgubil nekaj božanskosti
SSKJ²
božánstven -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na božanstvo: božanstvena načela
SSKJ²
božánstvenost -i ž (ȃ)
narava, lastnosti boga, božanstva: zanj je bila vsa narava polna božanstvenosti
 
rel. božanstvenost Kristusove osebnosti
// knjiž., ekspr. izredna lepota: božanstvenost pogleda na gore
SSKJ²
božánstvo -a s (ȃ)
božansko bitje, bog: antična božanstva
// rel. narava, lastnosti boga: verovati v Kristusovo božanstvo
SSKJ²
bóžati -am nedov. (ọ̑)
1. ljubkujoče premikati roko po čem: božati otroka po laseh / starček boža toplo peč; pren. njene oči so ga božale; božati s pogledom
2. knjiž. povzročati prijeten, ugoden občutek: veter boža lica; žarki božajo obraz; pren. prijazne besede božajo uho; pesem jim je božala srce
● 
ekspr. življenje me ni božalo v življenju se mi je slabo godilo; ekspr. če ga dobim v roke, ga ne bom božal ne bom z njim prizanesljivo ravnal
    božáje :
    božaje uspavati
    božajóč -a -e:
    božajoč glas, pogled; prisl.: božajoče se je dotaknila njegove roke
SSKJ²
bóžček -čka m (ọ̑)
ubožček, revček: lačen si, božček
SSKJ²
bože gl. bog
SSKJ²
bóžec -žca m (ọ̑)
ubožec, revež
SSKJ²
bóžica1 -e ž (ọ̑)
star., v mnogoboštvu žensko božansko bitje; boginja: božica Afrodita; božica ljubezni; zdela se mu je kot mlada božica
SSKJ²
bóžica2 -e ž (ọ̑)
ubožica, revica: pokliči jo, božico
SSKJ²
bôžič -íča m (ó í)
1. v krščanstvu praznik Kristusovega rojstva: obhajati božič; pričakovali smo te o božiču; darilo za božič
2. mn., nar. božič, novo leto in (sveti) trije kralji: ker je bila o božičih huda zima, ni mogel domov (I. Šorli)
♦ 
etn. panj, debelo poleno, ki na božični večer gori v peči
SSKJ²
Božíček -čka m (ȋ)
po izvoru mitološka oseba iz severnih krajev, upodobljena navadno kot dobrodušen, krepek starec z dolgo belo brado v (zlasti) rdeči obleki, ki okoli božiča obdaruje otroke: kmalu bo prišel Božiček; Božiček ji je prinesel jopico
SSKJ²
božíčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na božič: božični dan; božični prazniki; božični večer večer pred božičem / delati božično drevesce
♦ 
vrtn. božični kaktus členkast kaktus z živo rdečimi cveti, Epiphyllum; božične jagode lončna rastlina z živo rdečimi strupenimi jagodami, Solanum capsicastrum
SSKJ²
božičeváti -újem nedov. (á ȗ)
v krščanskem okolju praznovati božič: božičevali so doma
SSKJ²
božíčnica -e ž (ȋ)
1. denarni dodatek, ki ga zlasti ob uspešnem poslovanju podjetja, ustanove ob koncu leta v enakem znesku prejme vsak zaposleni: dobiti, prejeti božičnico; izplačilo božičnice; plača, regres in božičnica / ekspr. simbolična božičnica
2. prireditev z božičnim glasbenim in literarnim programom, ki poteka v cerkvi pol ure pred polnočnico: pred polnočnico so mladi naše župnije pripravili božičnico
3. nekdaj božična prireditev z obdarovanjem: pripravljati božičnico; božičnica za otroke iz predmestja / dobil je od doma paket z božičnico
SSKJ²
božíčnik -a m (ȋ)
etn. obredni kruh, pečen za božične praznike: na mizi je bil božičnik; tudi živina je dobila kos božičnika
SSKJ²
božják -a m (á)
nekdaj novec majhne vrednosti: stisnil mu je v roke tri božjake
// ekspr. denar sploh: nima božjaka v žepu; biti brez božjaka
 
star. biti brez bora in božjaka popolnoma brez denarja
Število zadetkov: 579086