Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
božjakovína -e ž (í)
les božjega drevca:
SSKJ²
božjást -i ž (ȃ)
živčna bolezen s krči in nezavestjo, med. epilepsija: imeti božjast; napad božjasti / božjast ga lomi, meče, vije; božjast ga je vrgla imel je napad božjasti
SSKJ²
božjásten -tna -o prid. (ā)
nanašajoč se na božjast: božjastni krči; božjastni napad / božjasten človek; ker je božjasten, ni za težko delo; začela se je zvijati kot božjastna
SSKJ²
božjástnež -a m (ȃ)
kdor ima božjast: bil je videti kot božjastnež
SSKJ²
božjástnica -e ž (ȃ)
ženska, ki ima božjast: krči božjastnice
SSKJ²
božjástnik -a m (ȃ)
kdor ima božjast: pomagati božjastniku; božjastnika je vrglo; zvilo ga je kakor božjastnika
SSKJ²
božjástnost -i ž (ā)
božjast: odtlej se je pri njem pojavljala božjastnost
// značilnost božjastnega človeka:
SSKJ²
bôžje -ega s (óstar.
1. božjast: božje ga je metalo, vrglo
2. kap2, mrtvoud: božje ga je udarilo, zadelo; elipt. ne hodi po soncu, te bo božje
SSKJ²
božjepóten -tna -o prid. (ọ̑)
romarski: božjepotna cerkev / pred cerkvijo prodajajo božjepotne spominčke
SSKJ²
božjepótnik -a m (ọ̑)
romar: božjepotniki so prišli od daleč; procesije božjepotnikov
SSKJ²
božjepráven -vna -o prid. (ā)
nanašajoč se na božje pravo: božjepravna norma
SSKJ²
božjerópen -pna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na božji rop: božjeropno dejanje
SSKJ²
božjerópnik -a m (ọ̑)
rel. kdor naredi božji rop:
SSKJ²
bôžji -a -e prid. (ó)
1. rel. ki izhaja od boga, bogu lasten: božja kazen ga je zadela; božja ljubezen, pravičnost; prositi za božjo milost; z božjo pomočjo smo se rešili; naj bo, kakor je božja volja / vznes. zaželel jim je božjega blagoslova srečo, uspeh; star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / Sin božji Jezus Kristus; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo; Mati božja mati Jezusa Kristusa; božja previdnost ga je vodila Bog; deset božjih zapovedi / božji rop oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega
// namenjen bogu: božja čast / star. služabnik božji duhovnik; knjiž. hiša božja, star. božji hram cerkev; služba božja maša / božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom, v zvezi z nekaterimi besedami izraža
a) začudenje, presenečenje: križ božji, ali je to mogoče
b) nejevoljo, nestrpnost: za božji čas, kakšno javkanje; miruj že, strela božja
c) svarilo, opozorilo: ne govori tako, za božjo voljo
č) podkrepitev, poudarek: človek božji, kaj govoriš! že ves božji dan sedi; na pomoč, ljudje božji; nikjer nimaš božjega miru; na vsem božjem svetu, pod božjim soncem ji ne najdeš enake
● 
božji mir v srednjem veku od cerkvene oblasti zaukazana prepoved bojevanja ob določenem času, na določenem ozemlju, proti določenim osebam ali nasploh; vznes. ta dogodek je bil očiten prst božji svarilo, opomin, kazen; star. živeti v strahu božjem čednostno, pošteno; iron. ne bodi tak božji volek pohleven, mevžast; ekspr. če si božji, si sit dovolj si jedel; star. božja dekla smrt; pog., šalj. božja kapljica vino; star. v kotu je visela božja martra križ s podobo Kristusa; vznes. božja njiva pokopališče; iti na božjo pot romanje; tam je slavna božja pot romarska cerkev; star. izid bolezni je še v božjih rokah neznan, nejasen; božja sodba v srednjem veku postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse; star. stopiti pred božjo sodbo umreti; star. šiba božja velika nesreča, nadloga; ekspr. za božjo voljo jih je prosila, naj ji pomagajo zelo; vznes. pesnik po božji volji velik, nadarjen; naj gredo v božjem imenu ne branim jim; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja
♦ 
bot. božji les ali božje drevce zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis; vrtn. božje drevo parkovno ali gozdno drevo z velikimi pernato razdeljenimi listi; pajesen; prisl.: častiti po božje; sam.: kdo si, božji? star. nima božjega v žepu denarja
SSKJ²
bóžkati -am nedov. (ọ̑)
otr. ljubkujoče premikati roko po čem; božati: božkala mu je lase
SSKJ²
božljáj -a m (ȃ)
ljubkujoč gib z roko: otrok je bil hvaležen za vsak božljaj
SSKJ²
božúr -a m (ū)
nar. potonika: močno dehteči božur
SSKJ²
br gl. brr
SSKJ²
bracêra -e ž (ȇ)
navt. dalmatinski ribiški čoln, navadno z enim jamborom: bracera je odplula iz zaliva
SSKJ²
bráč1 -a m (ȃ)
glasb. srednje velika tamburica za spremljavo ali vodilno melodijo: brenkati na brač
Število zadetkov: 579086