Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bránost -i ž (á)
število, ki pove, koliko ljudi v določenem času (pre)bere kako knjigo, revijo, spletno stran: padec branosti; raziskava branosti; na podlagi podatkov o branosti, gledanosti in poslušanosti preverja svoja mnenja o medijih
SSKJ²
bránovlek -a m (á)
nar. vzhodno kratek drog pri vozu, plugu, na katerega se pripneta vprežni vrvi; prečka1: branovleki so tolkli na ojesa
SSKJ²
bránša -e ž (ȃ)
zastar. stroka, zvrst, panoga1: tega blaga trgovina ni imela, ker ni sodilo v njeno branšo
SSKJ²
bránža -e ž (ȃ)
1. nav. rod. ed., slabš. vrsta, sorta: saj so vsi iste branže; gospoda vseh branž
2. stroka, zvrst, panoga1: povezava papirništva in podobnih branž s knjigotrštvom
SSKJ²
bránžen -žna -o prid. (ȃ) pog.
panožen: branžni sindikat; branžna kolektivna pogodba; branžno združenje
SSKJ²
bráskljav -a -o prid. (ȃ)
nar. vzhodno nezglajen, hrapav: plesati po braskljavem podu
SSKJ²
bráška -e ž (ȃ)
gozd. zelo drobno oglje, ki ostane na dnu oglarske kope: del oglja se zdrobi v braško
SSKJ²
brášnja -e ž (ā)
star. hrana za na pot: napolniti torbo z brašnjo
SSKJ²
brášno -a s (á)
star. hrana za na pot: vzeti brašno s seboj; počivala sta in se krepčala z brašnom; pripraviti polno torbo brašna
// živež, živila: berač z nabranim brašnom
SSKJ²
bràt bráta m, im. mn. brátje stil. bráti (ȁ á)
1. moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev: to je moj brat; sta brat in sestra; ima brata; pravi brat; rodni, star. rojeni brat; starejši brat; brat moje žene; podobna sta si kakor brat bratu / popol(i) brat; knjiž. solunska brata Ciril in Metod
// vznes. pripadnik istega ali sorodnega naroda: izdajati brate; južni bratje; bratje Čehi; Slovani smo bratje po krvi / vsi ljudje smo bratje
2. vznes. kdor je komu soroden po mišljenju ali usodi: bil mu je brat po duhu in po srcu; brata v nesreči / kot nagovor Le malo vam jedila, bratje, hranim (F. Prešeren) / šalj. to so njegovi vinski bratje / brat po mleku človek, ki ga je dojila ista ženska
3. član samostanskega reda, ki ni duhovnik: samostanski brat; brat vratar
// nekdaj naslov za člana istega telovadnega društva: brat načelnik
● ekspr. veliki brat država, ustanova, ki zbira podatke o ljudeh zaradi nadzora nad njimi; ekspr. vsi so vedeli, da je vinski brat da rad pije, poseda po gostilnah; ekspr. hiša je med brati vredna sto tisoč cena hiše je nizka; ekspr. kakor brata sva si velika prijatelja
♦ etn. deseti brat po ljudskem verovanju deseti sin, ki mora z doma po svetu; rel. češki bratje husitska verska ločina, razširjena zlasti na Češkem in Moravskem; manjši bratje frančiškani; usmiljeni bratje samostanski red, ki se posveča strežbi bolnikov
    bráte ekspr.:
    dobro srečo, brate; ne boš, brate!
SSKJ²
bratàn -ána m (ȁ á)
star. bratov sin; nečak
SSKJ²
brátec -tca m (ȃ)
manjšalnica od brat: mnogo stvari je nakupila za bratca; mlajši bratec / kot nagovor bratec, ko bi ti vedel, kako sem pogorel; veseli bodite, bratci / ne boš, bratec
● šalj. pivski ali vinski bratec kdor rad pije, poseda po gostilnah; ekspr. topli bratec homoseksualec
SSKJ²
brátenje -a s (á)
glagolnik od bratiti se: bratenje s pijanci / bratenje med vojaki
SSKJ²
brátev -tve tudi brátva -e ž (ȃ)
glagolnik od brati 4:
a) pravočasna bratev pri hruškah je važna
b) oktobra je pravi čas za bratev / iti v bratev
// nar. vzhodno čas trgatve: ob bratvi so ljudje spali kar na peči
SSKJ²
bráti bêrem nedov., tudi beró; brál (á é)
1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede: zna brati in pisati; brati glagolico; brati na glas, črkovaje, gladko; ta pisava se težko bere / ali vaša mala že bere? zna brati; slepi berejo s prsti
// dojemati vsebino besedila: brati časopis, knjigo, pesmi; brati francosko; bral sem, da je predstava uspela; bral sem o železniški nesreči; to sem bral pri Cankarju, v knjigah / brati Župančiča njegove pesmi; star. brati na bukve / berem, berem, pa ne razumem; tam je stal, kakor beremo, velik grad; knjiga se lepo bere; na prvi strani se bere / brati otrokom pravljice
2. razumevati ustaljene, dogovorjene znake: brati note, zemljevid; brati gradbeni načrt / naučil sem se brati sledove
3. ugotavljati misli, čustva po zunanjih znamenjih: brati z obraza, na obrazu, v očeh / vsako željo ji bere iz oči; na nosu mu berem, da laže / brati misli; skrb se mu bere na obrazu
// ugibati, napovedovati: brati (usodo) iz kart, iz zvezd, z dlani
4. nabirati, trgati: brati jagode; zastar. brati rože, smolo, suhljad; brati za svinje / čebele že berejo; čebele berejo na ajdi, ajdo / nar. vzhodno letos smo brali v lepem vremenu trgali (grozdje)
● publ. evropski (beri: zahodni) modernizem razumi; to je; brati mašo maševati; šalj. brati fantu levite, kozje molitvice oštevati ga; brati med vrsticami uganiti prikrito misel; preg. s hudičem ni dobro lešnikov brati s hudobnim človekom ni dobro imeti opravka
♦ rad. brati živo v mikrofon pri neposredni oddaji; šol. učitelj bere naprej, učenci za njim; tisk. brati korekture označevati napake, nastale pri stavljenju
    beróč -a -e:
    čudil se je, beroč njegovo najnovejšo knjigo; beroče občinstvo
    brán -a -o:
    Jurčič je bolj bran kot Mencinger; najbolj brana knjiga
SSKJ²
bratìč -íča tudi brátič -a m (ȉ í; ȃ)
nar. vzhodno bratranec: to je moj bratič
// star. bratov sin; nečak
SSKJ²
bratíčna -e ž (ȋ)
star. bratova hči; nečakinja
SSKJ²
brátiti se -im se nedov. (á ȃ)
prijateljsko, zaupno se družiti: ni se bratil s komerkoli; bratil se je s pijanci in potepuhi
    brátiti knjiž.
    notranje, čustveno povezovati: skupna usoda je bratila ljudi
SSKJ²
bratoljúben -bna -o prid. (ú ū)
nanašajoč se na bratoljubje: bil je plemenit in bratoljuben / bratoljubna dela
SSKJ²
bratoljúbje -a s (ȗ)
knjiž. ljubezen med ljudmi: mir in bratoljubje
Število zadetkov: 579086