Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
brbónčica -e ž (ọ̑)
nav. mn., anat. bradavičasta vzboklinica na telesu ali organih: brbončice so po živcih zvezane z možgani / okušalne brbončice na površini jezika; tipalne brbončice na površini kože
nav. mn., anat. bradavičasta vzboklinica na telesu ali organih: brbončice so po živcih zvezane z možgani / okušalne brbončice na površini jezika; tipalne brbončice na površini kože
brbotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́)
1. dajati glasove kot voda pri vretju: v loncu je brbotala kava; v kanalu brbota voda / kotel veselo brbota
2. sunkovito in nerazločno govoriti: brbotala je med jokom / brbotati nerazločne besede
1. dajati glasove kot voda pri vretju: v loncu je brbotala kava; v kanalu brbota voda / kotel veselo brbota
2. sunkovito in nerazločno govoriti: brbotala je med jokom / brbotati nerazločne besede
- brbotajóč -a -e:
brbotajoč izvir
bŕbra -e ž (ȓ)
ekspr. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: nepoboljšljiva brbra si bil in si še; ne zaupaj tej ženski, ker je brbra
ekspr. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: nepoboljšljiva brbra si bil in si še; ne zaupaj tej ženski, ker je brbra
brbránje -a s (ȃ)
glagolnik od brbrati: prazno brbranje; brbranje žensk / brbranje mehurčkov v tolmunu
glagolnik od brbrati: prazno brbranje; brbranje žensk / brbranje mehurčkov v tolmunu
brbráti -ám nedov. (á ȃ)
1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari: dekle se smeje in venomer brbra; ne brbraj kar naprej
2. dajati glasove kot voda pri vretju: voda brbra v loncu; brezoseb. brbra mu po želodcu / race brbrajo po blatu s kljunom brodijo
1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari: dekle se smeje in venomer brbra; ne brbraj kar naprej
2. dajati glasove kot voda pri vretju: voda brbra v loncu; brezoseb. brbra mu po želodcu / race brbrajo po blatu s kljunom brodijo
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 466
- 467
- 468
- 469
- 470
- 471
- 472
- ...
- 28955
- Naslednja »
Število zadetkov: 579086