Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
bŕca -e ž (ȓ)
sunek, udarec z nogo: dati, dobiti brco; krepka brca; pren., ekspr. to je bila zanj moralna brca; vseh brc ne bomo mirno sprejeli
● pog., ekspr. po dvajsetih letih dela so mu dali brco so ga odpustili, odslovili (iz službe)
sunek, udarec z nogo: dati, dobiti brco; krepka brca; pren., ekspr. to je bila zanj moralna brca; vseh brc ne bomo mirno sprejeli
● pog., ekspr. po dvajsetih letih dela so mu dali brco so ga odpustili, odslovili (iz službe)
bŕcati -am nedov. (r̄)
1. suvati, udarjati z nogo: zbegana konja sta brcala; besno je brcal v vrata / dojenček brca
● ne kupuj tega konja, ker brca rad napada z nogami; pog. brcati žogo igrati nogomet
2. odstranjevati kaj s suvanjem noge: brcati kamenje s poti
1. suvati, udarjati z nogo: zbegana konja sta brcala; besno je brcal v vrata / dojenček brca
● ne kupuj tega konja, ker brca rad napada z nogami; pog. brcati žogo igrati nogomet
2. odstranjevati kaj s suvanjem noge: brcati kamenje s poti
brcljáti -ám nedov. (á ȃ)
na rahlo brcati: dete brclja / v zadregi je gledala v tla in brcljala v stol
na rahlo brcati: dete brclja / v zadregi je gledala v tla in brcljala v stol
bŕcniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. suniti, udariti z nogo: konj ga je brcnil; jezno je brcnil psa / vulg. v rit ga brcni, čvekača nesramnega / šalj., kot podkrepitev naj me koklja brcne, če lažem; kot vzklik naj ga koklja brcne
2. odstraniti kaj s sunkom noge: brcniti stol od sebe; brcniti škatlo skozi vrata
// pog., ekspr. odpustiti, odsloviti (iz službe): lomil si ga, pa so te brcnili; brcnili so ga iz službe
1. suniti, udariti z nogo: konj ga je brcnil; jezno je brcnil psa / vulg. v rit ga brcni, čvekača nesramnega / šalj., kot podkrepitev naj me koklja brcne, če lažem; kot vzklik naj ga koklja brcne
2. odstraniti kaj s sunkom noge: brcniti stol od sebe; brcniti škatlo skozi vrata
// pog., ekspr. odpustiti, odsloviti (iz službe): lomil si ga, pa so te brcnili; brcnili so ga iz službe
brčáti -ím nedov. (á í)
dajati tresoč se glas: bobni brčijo / star. voda je začela brčati brbotati, bobljati
dajati tresoč se glas: bobni brčijo / star. voda je začela brčati brbotati, bobljati
bŕčica -e ž (ȓ)
1. nav. mn. majhen brk: pustil si je brčice; nosi kratke črne brčice
2. daljša dlaka nad gobcem živali: miška z dolgimi brčicami
1. nav. mn. majhen brk: pustil si je brčice; nosi kratke črne brčice
2. daljša dlaka nad gobcem živali: miška z dolgimi brčicami
brdávs -a m (ȃ)
ekspr. velik, zelo močen človek: takle brdavs jih bo že ukrotil
// neotesanec, omejenec: surov brdavs
ekspr. velik, zelo močen človek: takle brdavs jih bo že ukrotil
// neotesanec, omejenec: surov brdavs
brdávsast -a -o prid. (ȃ)
ekspr. po značilnostih, lastnostih podoben brdavsu: brdavsasta postava / bil je hudoben in brdavsast
ekspr. po značilnostih, lastnostih podoben brdavsu: brdavsasta postava / bil je hudoben in brdavsast
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 467
- 468
- 469
- 470
- 471
- 472
- 473
- ...
- 28955
- Naslednja »
Število zadetkov: 579086