Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bremeníti -ím nedov. (ī í)
1. obteževati kot z bremenom; obremenjevati: plačevanje anuitet bremeni podjetja; nesamostojnost je bremenila našo preteklost / noče je bremeniti še s tako skrbjo
♦ ekon. izdatki za vojsko bremenijo državni proračun se plačujejo iz državnega proračuna
2. publ. obtoževati, dolžiti: obtožnica ga bremeni, da je vlomil; priča ga bremeni pomoči pri tatvini
3. zastar. ležati kot breme: dolg bremeni na zemljišču
SSKJ²
bremenopís -a m (ȋ)
fin. knjiženje v breme: bremenopisi računov
// obvestilo o takem knjiženju: poslati bremenopis
SSKJ²
breménski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na breme: bremenski pritisk / bremenska ploskev
SSKJ²
bréncelj -clja m (ẹ́)
velika, muhi podobna žuželka, ki sesa kri: brenclji brenčijo, pikajo; brenclji letajo okrog živine / brenclji so sitni
SSKJ²
brenčáč -a m (á)
električnemu zvoncu podobna priprava, ki daje brenčeč glas: prižiga se rdeča lučka in brenčač se oglaša
SSKJ²
brenčálo -a s (á)
električnemu zvoncu podobna priprava, ki daje brenčeč glas: signal z brenčalom
SSKJ²
brenčánje -a s (ȃ)
glagolnik od brenčati: brenčanje čebel, muh / brenčanje kamer / veliko govorijo o njegovem brenčanju za tem dekletom
SSKJ²
brenčáti -ím nedov., brénči in brênči; brénčal in brênčal (á í)
1. oglašati se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha brenči / preh. gredoč si je brenčal pesem mrmraje pel
// dajati živalskemu brenčanju podoben glas: kolovrat brenči; zvonec na vratih je ostro brenčal; brezoseb. v glavi mu je kar brenčalo od teh dogodkov; pren. še vedno mu brenčijo v ušesih njene besede
2. brenčeč letati: čebele brenčijo od cveta do cveta; komar mi brenči okoli ušes; pren. take misli so mu brenčale po glavi
3. pog. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: štirinajst let ji je, pa že brenči; na stara leta je začel brenčati / za Janezom brenči
    brenčé :
    brenče letati
    brenčèč -éča -e:
    brenčeč glas; brenčeča vrtavka
SSKJ²
brenčàv -áva -o prid. (ȁ á)
ki brenči: brenčave žuželke
SSKJ²
brenčélica -e ž (ẹ̑)
ljubk. čebela: roj brenčelic
SSKJ²
brendi gl. brandy
SSKJ²
brènk1 brénka m (ȅ ẹ́)
glas strune ob trzljaju s prstom: zaslišal je brenk kitare; brenk in pisk / ob brenku zvonca je prišla odpirat
// zastar. glas ob zadevanju kovinskih predmetov: razlegajo se brenki mečev ob oklepe
SSKJ²
brènk2 medm. (ȅ)
posnema glas strune: brenk! je zazvenela struna
SSKJ²
brénka medm. (ẹ̑)
posnema brenkanje: brenka brenka brenk
SSKJ²
brenkáč -a m (á)
kdor igra na brenkalo: goslači in brenkači
SSKJ²
brenkálo -a s (á)
nav. mn. glasbilo s strunami, na katero se brenka: pihala, godala in brenkala; peli so ob spremljavi brenkala
SSKJ²
brénkanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od brenkati: brenkanje na kitaro / brenkanje po klavirju
SSKJ²
brénkati -am nedov. (ẹ̑)
1. s trzljaji igrati na glasbilo s strunami: brenkati na harfo, kitaro
// slabš. igrati na klavir: kar naprej brenka po klavirju
2. ekspr. govoriti, praviti: vedno nam brenka o tem
● ekspr. zdaj brenka na drugačne strune govori, ravna drugače kot prej; ekspr. brenkati na čustvene strune skušati vplivati na čustva; govoriti čustveno
    brenkajóč -a -e:
    tiho brenkajoč na plunko
SSKJ²
brenketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
zastar. rožljati, žvenketati: dolgi meči so brenketali ob tlaku; brenketati s ključi
SSKJ²
brenkljánje -a s (ȃ)
glagolnik od brenkljati: začuje se tiho brenkljanje / to moje brenkljanje še ni igra
Število zadetkov: 579086