Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
brenkljáti -ám nedov. (á ȃ)
na rahlo brenkati: brenkljal je na kitaro in mrmral napev / balalajke so brenkljale / slabš. venomer brenklja po klavirju igra nanj
SSKJ²
brénkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
s trzljajem po struni povzročiti trenuten glas: še zadnjikrat je brenknila na harfo / brenkniti nekaj akordov / puščica je brenknila ob šlem
● ekspr. brenkniti na čustveno struno poskusiti vplivati na čustva; začeti govoriti čustveno
SSKJ²
brénta -e ž (ẹ̑)
visoka lesena posoda, navadno za grozdje, ki se nosi na hrbtu: nesti z grozdjem napolnjeno brento; težka brenta; debel ko brenta / ekspr. polokal ga je celo brento zelo veliko
// slabš. debela ženska: kakšna brenta je!
SSKJ²
brentáč -a m (á)
1. kdor nosi brento: brentača sta odnašala grozdje
2. nar. zahodno manjša brenta: stresel je grozdje iz brentača v brento
SSKJ²
brentáča -e ž (á)
zastar. brenta: kadi, sodi, brentače
SSKJ²
bréntar -ja m (ẹ̑)
kdor nosi brento; brentač: vinograd je bil poln brentarjev
// izdelovalec brent:
SSKJ²
bréntica -e ž (ẹ̑)
manjšalnica od brenta: nositi v brentici
SSKJ²
bréskev -kve tudi bréskva -e ž (ẹ̑)
sadno drevo ali njegov žametasto dlakavi okrogli koščičasti sad: breskve že cvetejo; sočna breskev; imela je kožo ko breskev
SSKJ²
bréskov -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na breskev: rožnat breskov cvet; breskova koščica; nizka breskova drevesa / breskov kompot, liker / temna, breskova polt
SSKJ²
bréskovec -vca m (ẹ́)
žganje iz breskev: domača slivovka, breskovec in češnjevec
SSKJ²
breskovolísten -tna -o prid. (ȋ)
bot., v zvezi breskovolistna dresen enoletni njivski plevel z listi, podobnimi breskovim, Polygonum persicaria:
SSKJ²
bréskvast -a -o prid. (ẹ̑)
ekspr. podoben breskvi: breskvast obrazek
SSKJ²
bréskvica -e ž (ẹ̑)
1. manjšalnica od breskev: njena lica so podobna breskvici
2. vrtn. vrtna rastlina z rdečkastimi cveti; balzaminka: dišalo je po rožmarinu in breskvici
SSKJ²
bréskvin -a -o (ẹ̑)
pridevnik od breskev: breskvino cvetje
SSKJ²
brést in brèst brésta m (ẹ̄; ȅ ẹ́)
listnato drevo z napiljenimi listi in s trdim lesom: visoki, senčni brest / pog. pohištvo iz bresta brestovega lesa
♦ bot. gorski brest gorsko gozdno drevo z velikimi, po zgornji strani raskavimi listi, Ulmus scabra
SSKJ²
brêsti brêdem nedov., brêdel in brédel brêdla, stil. brèl brêla (é)
1. hoditi po vodi, po čem ovirajočem: stopil je v reko in začel bresti; bresti vodo do kolen; bresti sneg; bresti čez reko; bresti skozi grmovje, po blatu
● ekspr. bresti v dolgove zelo se zadolževati; ekspr. bredli so po krvi umorili so mnogo ljudi
2. premikati prste, roke v čem gostem; broditi: bresti z roko po laseh
SSKJ²
bréstje -a s (ẹ̄)
zastar. brestov gozd:
SSKJ²
bréstlítovski -a -o prid. (ẹ̑-ȋ)
zgod., v zvezi brestlitovski mir mir, sklenjen leta 1918 med sovjetsko Rusijo in Nemčijo, Avstro-Ogrsko, Bolgarijo, Turčijo:
SSKJ²
bréstov -a -o (ẹ̄)
pridevnik od brest: brestov gozd, les
SSKJ²
bréstovec -vca m (ẹ́)
star. brest: senčnati, visoki brestovci
Število zadetkov: 579086