Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
brestovína -e ž (í)
brestov les: pohištvo iz brestovine
SSKJ²
bréve -a m (ẹ̑)
rel. papeško pismo v manj slovesni obliki kot bula: izdati, prebrati breve
SSKJ²
brevír -ja m (í)
rel. vsakdanje obvezne molitve duhovnikov: moliti, opraviti brevir; pren. Prešernove pesmi so postale njegov brevir
// knjiga s temi molitvami: duhovnik je zaprl brevir
SSKJ²
brez predl., z rodilnikom
1. za izražanje odsotnosti, manjkanja koga ali česa: biti brez dela; umrl je brez oporoke; brez potrebe se razburjaš; izginiti brez sledu; otrok je brez staršev; posestvo brez dolga; meso brez kosti; letalo brez pilota; človek brez vesti / sam brez kake priče, brez vsake priče; nar. brez nobenega vzroka brez kakršnegakoli vzroka; evfem. pot ni brez nevarnosti je nevarna; evfem. trudi se, ne brez uspeha z uspehom; publ. ukrepali so brezkompromisno in brez ozira na žrtve ne glede na žrtve; elipt.: mož ima denar, o, ni brez; pog. čaj brez sam čaj
● ekspr. zdaj je brez dvoma prepozno prav gotovo; prišli so vsi brez izjeme prav vsi; pog. plačal je brez nadaljnjega ni se obotavljal plačati; ekspr. brez števila ljudi zelo mnogo; pog. ta denar ti brez vsega posodim rad; ne da bi se obotavljal; ekspr. o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo nekaj je najbrž res; preg. brez dela ni jela
♦ ptt vzorec brez vrednosti
2. z glagolskim samostalnikom za izražanje dejstva, da se dejanje ni zgodilo: iti v kino brez dovoljenja; ubogati brez odlašanja; oditi brez pozdrava; prebiti noč brez spanja / neprav. vstopiš, brez da bi potrkal ne da bi potrkal
3. za izražanje pogoja, ki preprečuje nastop dejanja: brez knjig mu je dolgčas; brez njega bi ne mogla živeti
4. za izvzemanje: tudi brez tebe nas bo dovolj; imeli so deset jedi brez sadja in slaščic; polk je imel velike izgube, čez sto brez ranjencev in bolnikov ne vštevši ranjence in bolnike
5. star., zlasti s števnikom za izražanje dejstva, da manjka del do polnosti: mož jih ima že devetdeset brez dveh
SSKJ²
brez... predpona v sestavljenkah
za izražanje odsotnosti, manjkanja tega, kar je pomen osnovne besede: brezalkoholen, brezatomski; brezbrežnost, brezdlak, brezsrajčnik, brezverec / brezsrčen
SSKJ²
bréza -e ž (ẹ́)
1. listnato drevo z belim lubjem: breze že zelenijo; bela breza; Breza, breza tenkolaska, kdo lase ti razčesava (O. Župančič)
♦ bot. puhasta breza ki raste na šotnih in močvirnih tleh, Betula pubescens
2. lisasta, marogasta krava: pase brezo in mavro
SSKJ²
brezalkohólen -lna -o prid. (ọ̑)
ki je brez alkohola: brezalkoholne pijače; proizvodnja brezalkoholnega piva
SSKJ²
brézast -a -o prid. (ẹ́)
1. lisast: brezast vol; čreda brezaste živine / brezaste oči s svetlejšimi pegami na temnejši šarenici
2. star., navadno v zvezi s pogled jezen, zloben: brezast pogled
    brézasto prisl.:
    brezasto pogledati
SSKJ²
brezatómski -a -o prid. (ọ̑)
ki je brez atomskega orožja: ustanoviti brezatomsko cono; brezatomsko območje
SSKJ²
brezazbésten -tna -o prid. (ẹ̑)
ki ne vsebuje azbesta: brezazbestni izdelki; brezazbestne kritine, plošče; brezazbestna tesnila
SSKJ²
brezbárven -vna -o prid. (ȃ)
1. ki je brez barve: prevleči z brezbarvnim lakom; brezbarvni plin; voda je brezbarvna; brezbarvno steklo
// ki je brez izrazite barve: stari brezbarvni slamniki / brezbarven in izžit obraz; motne, brezbarvne oči
2. knjiž. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: brezbarvna junakinja romana / suh in brezbarven glas; brezbarven začetek igre
    brezbárvno prisl.:
    vse vloge so bile podane brezbarvno
SSKJ²
brezbárvje -a s (ȃ)
knjiž. neizrazitost, enoličnost: brezbarvje stanovanjskih blokov
SSKJ²
brezbárvnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost brezbarvnega: brezbarvnost stekla / brezbarvnost dramskih likov
SSKJ²
brezbeséden -dna -o prid. (ẹ̑)
ki je brez besed: brezbesedni dogovor; brezbesedna molitev
SSKJ²
brezbóštvo -a s (ọ̑)
tajenje, nepriznavanje boga: nastopil je proti brezboštvu
SSKJ²
brezbóžec -žca m (ọ̑)
brezbožnik: imeli so ga za brezbožca
SSKJ²
brezbóžen -žna -o prid. (ọ́ ọ̄)
1. ki ne priznava boga: brezbožen človek / brezbožen govor; brezbožno društvo
2. ekspr. obsojanja vreden, sramoten: njihovo ravnanje s starčkom je bilo surovo in brezbožno
    brezbóžno prisl.:
    brezbožno govoriti
SSKJ²
brezbóžnež -a m (ọ̑)
brezbožnik
SSKJ²
brezbóžnica -e ž (ọ̑)
ženska, ki ne priznava boga: očitala ji je, da je brezbožnica
SSKJ²
brezbóžnik -a m (ọ̑)
kdor ne priznava boga: znano je bilo, da je brezbožnik / kot nagovor molči, brezbožnik
Število zadetkov: 579086