Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
brezčásen -sna -o prid. (á)
neodvisen od časa: brezčasna lepota, resnica; brezčasno obravnavanje konkretnega predmeta / brezčasno in hirajoče življenje; sam.: v romanu je nekaj neminljivega, občečloveškega, brezčasnega
neodvisen od časa: brezčasna lepota, resnica; brezčasno obravnavanje konkretnega predmeta / brezčasno in hirajoče življenje; sam.: v romanu je nekaj neminljivega, občečloveškega, brezčasnega
brezčásje -a s (ȃ)
knjiž. neodvisnost od časa: ustvaril je like, ki so občečloveški in stoje v brezčasju / njegova drama se dogaja v brezčasju
// časovna neomejenost: brezčasje narave / zdelo se mu je, da tone v brezčasje
knjiž. neodvisnost od časa: ustvaril je like, ki so občečloveški in stoje v brezčasju / njegova drama se dogaja v brezčasju
// časovna neomejenost: brezčasje narave / zdelo se mu je, da tone v brezčasje
brezčásnost -i ž (á)
lastnost, značilnost brezčasnega: brezčasnost umetniškega dela / kozmična brezprostornost in brezčasnost
lastnost, značilnost brezčasnega: brezčasnost umetniškega dela / kozmična brezprostornost in brezčasnost
brezčásten -tna -o prid. (á ā)
knjiž. ki je brez časti, poštenosti: brezčasten človek
// sramoten, nečasten2: brezčastna zadeva
knjiž. ki je brez časti, poštenosti: brezčasten človek
// sramoten, nečasten2: brezčastna zadeva
brezčástnost -i ž (á)
knjiž. lastnost, značilnost brezčastnega človeka: brezčastnost zaslužkarjev / brezčastnost njegovega ravnanja
knjiž. lastnost, značilnost brezčastnega človeka: brezčastnost zaslužkarjev / brezčastnost njegovega ravnanja
brezčústven -a -o prid. (ȗ)
ki je brez čustev: brezčustven in hladen človek / brezčustvena otopelost
ki je brez čustev: brezčustven in hladen človek / brezčustvena otopelost
brezčúten -tna -o prid.(ū)
1. ki je brez čustev, sočutja: brezčutni, sovražni ljudje; brezčuten je in surov / brezčuten obraz
2. ki je duševno otopel, brez volje: brezčuten duševni bolnik
// ki je brez občutljivosti za zunanje dražljaje: ležal je brezčuten in kakor mrtev / brezčutna koža
1. ki je brez čustev, sočutja: brezčutni, sovražni ljudje; brezčuten je in surov / brezčuten obraz
2. ki je duševno otopel, brez volje: brezčuten duševni bolnik
// ki je brez občutljivosti za zunanje dražljaje: ležal je brezčuten in kakor mrtev / brezčutna koža
- brezčútno prisl.:
brezčutno gledati trpljenje drugih; brezčutno strmeti v strop
brezčútje -a s (ȗ)
knjiž. stanje brezčutnega človeka: zdramiti se iz brezčutja / brezčutje omrtvičenega dela telesa
knjiž. stanje brezčutnega človeka: zdramiti se iz brezčutja / brezčutje omrtvičenega dela telesa
brezčútnost -i ž (ū)
lastnost brezčutnega človeka: neusmiljena brezčutnost ljudi / polastila se ga je brezčutnost; brezčutnost do sreče ali nesreče / histerična brezčutnost kože
lastnost brezčutnega človeka: neusmiljena brezčutnost ljudi / polastila se ga je brezčutnost; brezčutnost do sreče ali nesreče / histerična brezčutnost kože
brezdánji -a -e prid. (ā)
knjiž. ki je brez dna, zelo globok: brezdanji prepad; brezdanja globina; okrog in okrog brezdanja voda
// ekspr. ki zelo presega navadno mero: brezdanji obup; brezdanja bolečina, žalost; v očeh je žarelo brezdanje sovraštvo / pesn. brezdanja modrina, tema
knjiž. ki je brez dna, zelo globok: brezdanji prepad; brezdanja globina; okrog in okrog brezdanja voda
// ekspr. ki zelo presega navadno mero: brezdanji obup; brezdanja bolečina, žalost; v očeh je žarelo brezdanje sovraštvo / pesn. brezdanja modrina, tema
- brezdánje prisl.:
brezdanje mirni pogled
brezdánjost -i ž (ā)
knjiž. značilnost brezdanjega: brezdanjost prepada / strmoglaviti v brezdanjost globino / brezdanjost časa / pesn. omamna brezdanjost življenja
// pesn. neskončnost, neizmernost2: sence so se gubile v brezdanjost; strmeti v brezdanjost
knjiž. značilnost brezdanjega: brezdanjost prepada / strmoglaviti v brezdanjost globino / brezdanjost časa / pesn. omamna brezdanjost življenja
// pesn. neskončnost, neizmernost2: sence so se gubile v brezdanjost; strmeti v brezdanjost
brezdélen -lna -o prid. (ẹ̑)
ki nič ne dela: brezdelen aristokrat; brezdelni izkoriščevalci
// ki ni porabljen za delo: brezdelni čas se ji je neskončno vlekel; brezdelni dnevi; brezdelno življenje
♦ ekon. brezdelni dohodek dohodek od lastništva
ki nič ne dela: brezdelen aristokrat; brezdelni izkoriščevalci
// ki ni porabljen za delo: brezdelni čas se ji je neskončno vlekel; brezdelni dnevi; brezdelno življenje
♦ ekon. brezdelni dohodek dohodek od lastništva
- brezdélno prisl.:
brezdelno postopati, živeti
brezdélica -e ž (ẹ̑)
1. knjiž. brezdelje: življenje mu poteka v brezdelici; duševna brezdelica; dnevi brezdelice
2. star. brezdelnež: ti si lena brezdelica
1. knjiž. brezdelje: življenje mu poteka v brezdelici; duševna brezdelica; dnevi brezdelice
2. star. brezdelnež: ti si lena brezdelica
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 474
- 475
- 476
- 477
- 478
- 479
- 480
- ...
- 28955
- Naslednja »
Število zadetkov: 579086