Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
brezpogójen -jna -o prid. (ọ̄)
ki je brez pogojev, pridržkov, izjem: zahtevati brezpogojno disciplino; izkazovati brezpogojno spoštovanje / brezpogojna kapitulacija
♦ biol. brezpogojni refleks nehotna, prirojena reakcija na dražljaj brez sodelovanja velikih možganov
    brezpogójno prisl.:
    brezpogojno verjeti, zaupati
SSKJ²
brezpogójnost -i ž (ọ̄)
lastnost, značilnost brezpogojnega: brezpogojnost dolžnosti
SSKJ²
brezpokójen -jna -o prid. (ọ̄)
knjiž. ki je brez pokoja, miru: brezpokojna dežela / bila je svojeglava in brezpokojna ženska
SSKJ²
brezpokójnost -i ž (ọ̄)
knjiž. stanje brez pokoja, miru: brezpokojnosti se je pridruževal še strah
SSKJ²
brezpomémben -bna -o prid. (ẹ̄)
ki je brez pomembnosti, važnosti: brezpomemben dogodek; brezpomembne besede; govoriti o brezpomembnih stvareh; vse okoli njega se mu je zdelo brezpomembno / brezpomemben pisatelj; politično brezpomembna oseba
SSKJ²
brezpomémbnost -i ž (ẹ̄)
lastnost, značilnost brezpomembnega: gospodarska brezpomembnost dežele; brezpomembnost vprašanja / ob njem je začutil svojo brezpomembnost; njegova moč je vse tovariše potisnila v brezpomembnost / ves čas mu je pripovedovala same brezpomembnosti
SSKJ²
brezpoménski -a -o prid. (ẹ̑)
ki je brez pomena, smisla: to je čisto brezpomenska razprava / brezpomenske besede
SSKJ²
brezpomóčen -čna -o prid. (ọ̑)
knjiž. ki si ne more, ne zna pomagati: brezpomočen otrok; bil je brezpomočna žrtev; prej samozavesten, zdaj zmeden in brezpomočen / plah, brezpomočen smehljaj
    brezpomóčno prisl.:
    brezpomočno ječati
SSKJ²
brezpomóčnost -i ž (ọ̑)
knjiž. nemožnost, nesposobnost pomagati si: beda in brezpomočnost internirancev; dražila ga je njena brezpomočnost / brezpomočnost duševne osamljenosti
SSKJ²
brezpôseln -a -o [bresposələn in bresposəln] prid. (ȏ)
ki je brez stalnega dela, zaposlitve: množica brezposelnih delavcev; brezposeln rudar
    brezpôselni -a -o sam.:
    brezposelni je potreben podpore; skupina brezposelnih; urad za brezposelne
SSKJ²
brezpôselnež -a [bresposəlnež-] m (ȏ)
knjiž. brezposeln človek, brezposelni: potepuhi in brezposelneži
SSKJ²
brezpôselnik -a [bresposəlnik] m (ȏ)
knjiž. brezposeln človek, brezposelni: reveži in brezposelniki
SSKJ²
brezpôselnost -i [bresposəlnost] ž (ȏ)
pojav, stanje, da je del ljudi brez stalnega dela, zaposlitve: brezposelnost v svetu narašča; odpraviti brezposelnost; boriti se proti brezposelnosti / akutna brezposelnost
SSKJ²
brezposésten -tna -o prid. (ẹ̑)
zastar. ki je brez posesti, premoženja: brezposestna bratovščina
SSKJ²
brezpóten -tna -o prid. (ọ̑)
knjiž. ki je brez poti: brezpotni hribi; brezpotna puščava
SSKJ²
brezpótje -a s (ọ̑)
knjiž. kraj brez poti: hoditi po brezpotjih; planinska brezpotja; pren. ta pogovor vodi v brezpotje
SSKJ²
brezpráven -vna -o prid. (á ā)
ki je brez pravic: brezpravni, podjarmljeni narodi; sužnji so bili brezpravni; brezpravna delovna množica
SSKJ²
brezprávje -a s (ȃ)
knjiž. brezpravno stanje, brezpravnost: odpraviti brezpravje / braniti pred nasiljem in brezpravjem
SSKJ²
brezprávnost -i ž (á)
brezpravno stanje: brezpravnost kolonialnih narodov
SSKJ²
brezpredméten -tna -o prid. (ẹ̑)
1. nepotreben, odvečen, nesmiseln: brez denarnih sredstev bi bili vsi napori brezpredmetni; odlok je prišel prepozno, torej je bil brezpredmeten; vse govorjenje o tem se mu je zazdelo brezpredmetno / brez dražbe je postal nakup brezpredmeten
// zastar. ki je brez vzroka, podlage, neosnovan: brezpredmetna žalost
2. s čuti nezaznaven; pojmoven, miseln: brezpredmetni fantazijski svet
♦ um. brezpredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo
Število zadetkov: 579086