Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
brizgáč -a m (á)
nav. mn., zool. na morskem dnu ležeči iglokožci valjastega mehkega telesa, Holothurioidea: oblika brizgačev / navadni, užitni brizgač
SSKJ²
brizgálen -lna -o prid. (ȃ)
namenjen za brizganje: brizgalna cev, črpalka / brizgalni tiskalnik tiskalnik, pri katerem se barva nanaša z brizganjem
SSKJ²
brízgalica -e ž (ī)
zastar. brizgalka: glicerinska brizgalica z gumijastim nastavkom
SSKJ²
brizgálka -e [tudi brizgau̯kaž (ȃ)
1. priprava za vbrizgavanje snovi v telo: bolničarka pripravlja brizgalko; injekcijska brizgalka; bat pri brizgalki
2. priprava za nanašanje tekočin z brizganjem: razpršiti lak z brizgalko; ročna brizgalka
3. zastar. brizgalna: gasilna brizgalka
SSKJ²
brizgálna -e ž (ȃ)
stroj ali priprava za gašenje ognja: gasilska, motorna, prenosna, ročna brizgalna
SSKJ²
brizgálnica -e ž (ȃ)
1. priprava za škropljenje rastlin; škropilnica: kmet enakomerno pritiska na ročico brizgalnice
2. zastar. brizgalna: gasilci so prišli z brizgalnico
SSKJ²
brizgálnik -a m (ȃ)
brizgalni tiskalnik: barvni brizgalnik; izdelovalci brizgalnikov
 
agr. priprava za vbrizgavanje tekočin v zemljo
SSKJ²
brízganec -nca m (ȋ)
vino z mineralno vodo ali sodavico: piti brizganec; želite vino ali brizganec / šoferski brizganec z dodatkom malinovca / posedati pri brizgancu
SSKJ²
brízganje -a s (ȋ)
glagolnik od brizgati: brizganje krvi iz žile / brizganje z lakom
SSKJ²
brízgati -am nedov. (ȋ)
1. teči, iztekati v močnem curku: kri brizga iz žile / mleko je v glasnih curkih brizgalo v posodo; voda brizga iz cevi
2. hitro se razprševati: iskre brizgajo na vse strani; slap pada in kapljice brizgajo; pren., ekspr. domislice kar brizgajo iz njega
3. preh. v močnem curku izpuščati kaj tekočega: brizgati belež na steno; brizgati vodo v ogenj, sodavico v kozarec
// z brizganjem močiti, vlažiti: brizgati goreče ostrešje
♦ 
teh. brizgati plastične mase pod pritiskom spravljati plastično maso v kalup za določen izdelek
    brizgajóč -a -e:
    na vse strani brizgajoča brozga; brizgajoče pene
    brízgan -a -o:
    brizgan omet
     
    gastr. brizgani krofi krofi iz testa, ki se brizga na pekač
SSKJ²
brízglja -e ž (ȋ)
zastar. brizgalka: zdravnik je pripravil brizgljo in poiskal žilo; klistirna brizglja
SSKJ²
brizgljáj -a m (ȃ)
kar (se) brizgne: brizgljaji vode
SSKJ²
brízgniti -em dov. (í ȋ)
1. izteči, izliti se v močnem curku: kri brizgne iz žile / voda mu je brizgnila v obraz
2. hitro se razpršiti: val je udaril ob čoln, da je voda brizgnila na vse strani / krogle so brizgnile skozi odprtino
3. preh. v močnem curku izpustiti kaj tekočega: brizgniti vodo v zrak, slino iz ust; pren., ekspr. molči, je strupeno brizgnil ded
SSKJ²
brížen -žna -o prid. (í ī)
knjiž. skrben: brižni sadjar pravočasno obreže drevje; premalo brižen za svojo zunanjost / njena brižna skrb za otroke
    brížno prisl.:
    brižno se je lotil učenja; stražar se brižno ozira na vse strani
SSKJ²
brižínski -a -o prid. (ȋ)
lit., v zvezi brižinski spomeniki in Brižinski spomeniki najstarejši ohranjeni zapisi v slovenskem jeziku:
SSKJ²
brížnost -i ž (í)
knjiž. skrbnost, prizadevnost: vsa njena brižnost je brez uspeha; z vso potrebno brižnostjo se je lotil dela
SSKJ²
brjár -ja m (ȃ)
nar. zahodno leseno plesišče na prostem, oder: fantje in dekleta se vrtijo po brjarju
SSKJ²
bŕk -a m (ȓnav. mn.
1. dlaka pod nosom: brki mu že poganjajo; brke briti, česati; brke si striže na krtačko; brke pogladiti, sukati, vihati si; dolgi, povešeni brki / desni, levi brk
 
brki so se mu povesili užaljen je, potrt; ekspr. oče se je smehljal v brk zadržano, pritajeno; ekspr. v brk kaj povedati komu brez obzirov povedati komu svoje mnenje; ekspr. v brk se mu laže, smeje predrzno, nesramno
2. daljša dlaka nad gobcem živali: mačka miga z brki
♦ 
vrtn. mačkov brk vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti; vrtna črnika
SSKJ²
bŕka -e ž (ȓ)
nav. mn. brk: brke mu že poganjajo; črne, sive brke / brke na gobcu so zelo občutljive
SSKJ²
brkáč -a m (á)
1. ekspr. kdor ima (velike) brke: kdo je ta brkač, ki si ga pozdravil; stari brkač
2. rabi se samostojno ali kot prilastek žival, ki ima brke: som brkač
Število zadetkov: 579086