Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
brlíkati -am nedov. (ī)
ekspr. brleti: luč je komaj še brlikala
SSKJ²
brlívka -e ž (ȋ)
preprosta svetilka, navadno na olje: brlivka sveti, utriplje pred sliko; prižgati, ugasniti brlivko
// ekspr. luč, ki slabo, medlo sveti: pri taki brlivki se ne da brati
SSKJ²
brlízg -a m (ȋ)
predirljiv pisk ali žvižg: zaslišal se je kratek brlizg; mornar je odgovoril z brlizgom; oster brlizg lokomotive, piščalke; gamsov opozorilni brlizg
SSKJ²
brlízganje -a s (ī)
glagolnik od brlizgati: glušeče, tanko brlizganje; brlizganje piščali, vlaka / brlizganje murnov čirikanje
SSKJ²
brlízgati -am nedov. (ī)
predirljivo piskati ali žvižgati na prste: lokomotive, piščalke brlizgajo; brlizgati na prste; tanko, oglušujoče, ostro brlizgati
SSKJ²
brlízgniti -em dov. (í ȋ)
1. predirljivo zapiskati ali zažvižgati na prste: stopil je na prag in brlizgnil; brezoseb. v grmu je brlizgnilo, da je šlo skozi ušesa
2. ekspr. v tankem, močnem curku iztisniti slino skozi zobe: brlizgniti slino skozi stisnjene zobe
SSKJ²
brljàv -áva -o prid. (ȁ á)
1. ekspr. ki slabo vidi: ali si brljav, da ga ne vidiš? brljav človek / brljave oči
2. ki slabo, medlo sveti: bere pri brljavi luči; brljava petrolejka
    brljávo prisl.:
    sveča brljavo gori
SSKJ²
brljávec -vca m (ȃ)
ekspr. kdor slabo vidi: to so sami brljavci
SSKJ²
brljávka -e ž (ȃ)
1. brlivka: prižgati brljavko / ob taki brljavki ni mogoče šivati
2. ekspr. ženska, ki slabo vidi:
SSKJ²
brljávost -i ž (á)
ekspr. slabovidnost: težko je z njim zaradi njegove brljavosti
SSKJ²
brljúzga -e ž (ȗ)
plundra, brozga: sneg se je stajal v brljuzgo; blato in brljuzga / v čevljih mu žvrklja lepljiva brljuzga
SSKJ²
brljúzgast -a -o prid. (ȗ)
brozgast: brljuzgasta cesta / brljuzgasta pijača
SSKJ²
brljúzgati -am nedov. (ȗ)
ekspr. brozgati: brljuzgati po blatu, po vodi
SSKJ²
brljúzgniti -em dov. (ú ȗ)
ekspr. pljuskniti, brizgniti: apno mu je brljuzgnilo v lice / brljuzgniti vodo v obraz
SSKJ²
brlòg -óga m (ȍ ọ́)
1. bivališče zveri, zlasti v kaki votlini: medved se zavleče v svoj brlog; lisičji, volčji brlog / skrival se je po brlogih pred vojaščino / ekspr. čas je, da zlezem v svoj brlog v posteljo, na ležišče
2. ekspr. slabo, neprimerno stanovanje: živi v vlažnem kletnem brlogu
3. slabš. skrivališče, zbirališče ničvrednih, slabih ljudi: odkrili so razbojniški brlog / kvartopirski brlog
SSKJ²
brlógar -ja m (ọ̑)
žival, ki biva v brlogu: lisice, jazbeci in dihurji so brlogarji
♦ pal. (medved) brlogar jamski medved
SSKJ²
brlóžina -e ž (ọ̑)
zastar. slabo, neprimerno stanovanje; brlog: v svoji brložini je prodajal tudi zdravila
SSKJ²
brlóžiti -im nedov. (ọ̄ ọ̑)
knjiž. imeti brlog, bivati (v brlogu): v teh gozdovih brložijo medvedi
SSKJ²
bŕna1 -e ž (ŕ)
etn. šema, ki predstavlja dvonogo ali četveronogo žival: voditi brno; pustna brna / kot psovka molči, brna rdečelasa
SSKJ²
bŕna2 in bŕnja -e ž (ŕ; r̄)
star. zelo rodovitna črna prst; črnica: organske snovi v brni
Število zadetkov: 579086