Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
brucovánje -a s (ȃ)
zabava, združena s šaljivim obredom sprejemanja brucev v študentsko skupnost: medicinci so priredili slovesno brucovanje
SSKJ²
brúcovski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na bruce: brucovske šale; brucovsko vedenje / prirediti brucovski večer brucovanje
SSKJ²
brúcovstvo -a s (ȗ)
lastnost, značilnost brucev: brucovstvo se mu je poznalo na vsakem koraku
SSKJ²
brucúlja -e ž (ú)
slabš. brucka: bruculje zapišejo vsako profesorjevo besedo
SSKJ²
bruhálen -lna -o prid. (ȃ)
ki povzroča bruhanje: bruhalna sredstva
SSKJ²
bruhálnik -a [bruhau̯nik tudi bruhalnik] m (ȃ)
geogr. kraški izvir, ki ob visoki podzemni vodi bruha: bruhalniki in požiralniki
SSKJ²
brúhanje -a s (ū)
glagolnik od bruhati:
a) zdravilo je preprečilo bruhanje / na bruhanje ji gre, jo sili / bruhanje krvi
b) bruhanje ognjenikov
SSKJ²
brúhati -am nedov. (ū ȗ)
1. izmetavati iz želodca: ponesrečenec bruha; bruhati žolč
// s kašljanjem izmetavati kri iz pljuč: spet je bruhal kri; pren., ekspr. bruhati kletve, psovke
2. s silo izmetavati v velikih količinah: ognjenik bruha; dimniki bruhajo saje / ob dveh bruha tovarna množice delavcev; pren., ekspr. topovi bruhajo smrt na mesto
● ekspr. bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami
3. nepreh. s silo udarjati na dan: voda bruha izpod skale; pren. besede ji bruhajo iz ust
    bruhajóč -a -e:
    bruhajoč vulkan
SSKJ²
brúhniti -em dov. (ú ȗ)
1. izvreči iz želodca: bruhniti pijačo iz sebe
// s kašljanjem izvreči kri iz pljuč: bolnik je bruhnil kri; pren., ekspr. bruhniti psovko; bruhnila je iz sebe vso prikrito mržnjo
2. s silo izvreči v velikih količinah: dimnik je bruhnil oblak dima; žaromet je bruhnil snop oranžne svetlobe
3. nepreh. s silo udariti na dan: voda bruhne iz razpok; pren. sovraštvo je bruhnilo na dan; brezoseb. nesramnež, je bruhnilo iz dekleta
4. ekspr., navadno v zvezi bruhniti v jok, smeh nenadoma glasno zajokati ali zasmejati se: bruhniti v jok, v solze; bruhniti v krohot, v smeh
5. nar. za kratko dobo iti, oditi kam: Če vam je všeč, pa bruhnem tja gôri in vam prinesem tisto reč (I. Tavčar)
SSKJ²
brumaire -a [brimêr] m (ȇ)
zgod. drugi mesec v koledarju francoske revolucije:
SSKJ²
brúmen -mna -o prid., brúmnejši (ú ū)
1. zastar. pobožen: brumen krščanski človek; žena je brumna in poštena
2. šalj. prizadeven, vnet: brumen ljudskoprosvetni delavec; v list so pisali brumni propagandisti
    brúmno prisl.:
    brumno živeti
SSKJ²
brúmnost -i ž (ú)
zastar. pobožnost: nikoli ni kazal kake posebne brumnosti
SSKJ²
brúnarica -e ž (ȗ)
tur. koča, hiša iz brun, zlasti za turistične namene: v alpskem slogu zgrajena brunarica
SSKJ²
brúnast -a -o prid. (ū)
ki je iz brun: ljudje so sedli na brunaste klopi; brunaste stene
SSKJ²
brúnce -a s (ū)
manjšalnica od bruno: polagati brunca na močvirna tla; hrastova brunca
SSKJ²
brúncelj -clja in -na [bruncəlj] m (ú)
nar. panj, čok: Pri tem delu je oče redno imel nalogo, da je na primerno dolžino razžagane brunceljne klal na drobna polenca (F. Finžgar)
SSKJ²
brúnčast -a -o prid. (ū)
ki je iz brunc: brunčasta brv
SSKJ²
brúnčevje -a s (ū)
zastar. bruna, brunca: polagati brunčevje
SSKJ²
brúnda1 -e ž (ȗ)
etn. ljudsko glasbilo z jezičkom, na katerega se brenka, držeč glasbilo med zobmi; dromlja: igrati na brundo
SSKJ²
brúnda2 medm. (ȗ)
posnema glas medveda ali zamolkli glas strune: brunda brunda
Število zadetkov: 579086