Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bržólen -lna -o (ọ̑)
pridevnik od bržola: bržolna omaka
SSKJ²
bržólica -e ž (ọ̑)
ekspr. pražen in dušen goveji zrezek; bržola: jedli bomo imenitno bržolico; za tole bržolico bi mi bilo kar žal
SSKJ²
bú1 medm. (ȗ)
posnema tuljenje, hud jok: burja se zaganja bu bu; otrok joče buu
SSKJ²
bù2 medm. (ȕ)
izraža zoprnost: bu, kako je to dolgočasno!
SSKJ²
búba1 -e ž (ú)
zool. žuželka na razvojni stopnji med ličinko in razvito žuželko: izviti se iz bube; sviloprejkina buba; buba metulja; pren., ekspr. ti pa kar molči, saj si komaj iz bube zlezel
SSKJ²
búba2 -e ž (ū)
otr. boleče mesto, rana: ti bom popihala bubo
SSKJ²
búbati -am nedov. (ū)
otr. boleti: glava me buba; brezoseb. kje te pa buba, bom popihala
    búban -a -o
    bolan: ali si bubana?
SSKJ²
búbec -bca m (ȗ)
nar. primorsko doraščajoča oseba moškega spola; fant: takšen bubec, pa se še podi z otroki
SSKJ²
búbi -- v prid. rabi (ȗ)
v zvezah: bubi frizura frizura s kratkimi, zadaj posnetimi lasmi; bubi ovratnik majhen okrogel ovratnik; prisl.: ostriči na bubi
SSKJ²
bubljáti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. nerazločno govoriti: tako bublja, da ga ne razumem
// govoriti, pripovedovati: bubljati neumnosti
SSKJ²
bubón -a m (ọ̑)
nav. mn., med. vneta in otekla bezgavka, navadno v dimljah:
SSKJ²
bubónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na bubon: bubonski gnoj / bubonska kuga kuga, pri kateri otečejo bezgavke
SSKJ²
bùc in búc medm. (ȕ; ȗ)
otr. pri nagajivem zbadanju: s prstom je podražil otroka: buc buc
SSKJ²
búcati -am nedov. (ȗ)
otr. na rahlo dregati ali zbadati: s slamico bom bucal polža; bucati s prstom pod bradico
SSKJ²
búcika -e ž (ȗ)
kratka igla z glavico: nabosti žuželko na buciko; z bucikami pripet rokav; glavice bucik
SSKJ²
bucikáriti -im nedov. (á ȃ)
knjiž. loviti ribe s trnki iz bucik: otroci bucikarijo ob ribniku
SSKJ²
búcikast -a -o prid. (ȗ)
ekspr. podoben bucikini glavici: pogledala ga je s črnimi, bucikastimi očmi
SSKJ²
búcikin -a -o (ȗ)
pridevnik od bucika: bucikina glavica
SSKJ²
búcniti -em dov. (ú ȗ)
otr. na rahlo dregniti ali zbosti: mama, bucnil me je; pazi, da se ne bucneš s škarjami
SSKJ²
búča -e ž (ú)
1. kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen debeli sad: buče jesti, saditi, sekati; votla, zrela buča; navadna buča ali tikva
2. trebušasta posoda: buča vina je romala iz roke v roko; srebniti iz buče; buča z vodo
♦ elektr. buča steklen senčnik v obliki krogle; fiz. Heronova buča posoda, iz katere pod pritiskom plina brizga tekočina; kem. destilacijska, merilna buča
3. pog., ekspr. glava: mahniti, usekati po buči / ima prazno, trdo bučo / ti si pa buča prebrisan, zvit človek; zvita buča; buča ribniška
● pog., ekspr. ohladiti buče puntarjem ukrotiti jih; pog., ekspr. prinesti celo bučo domov nepoškodovan priti iz tepeža, boja; pog., ekspr. dobiti jo po buči biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan
Število zadetkov: 579086