Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bučánje -a s (ȃ)
glagolnik od bučati: mogočno bučanje morja; šum in bučanje viharja / bučanje čebel / bučanje orgel
SSKJ²
búčast -a -o prid. (ú)
podoben buči: bučasta posoda, steklenica / ekspr. pomolil je skozi vrata svojo bučasto glavo
SSKJ²
bučáti -ím nedov. (á í)
1. dajati močne, zamolkle glasove: morje, vihar buči / orgle, zvonovi bučijo / čebele bučijo v panju; brezoseb.: v glavi mi buči; v globini je votlo bučalo; v dvorani buči kakor v panju
2. bučeč se hitro premikati: reka buči po soteski / slap buči v kotanjo bučeč pada
    bučèč -éča -e:
    bučeči valovi; oglasile so se bučeče fanfare
SSKJ²
búček -čka m (ȗ)
šalj. deček1, fantek: ker imajo že dva bučka, si zdaj želijo deklico / kot nagovor o ti buček ti
SSKJ²
bučéla -e ž (ẹ̑)
zastar. čebela: bučele brenčijo okrog lipe; ljudje so šumeli kakor bučele v panju
SSKJ²
búčen1 -čna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na bučo: bučne pečke; bučno seme / bučno olje olje iz bučnih semen
SSKJ²
búčen2 -čna -o prid. (ú ū)
1. zelo glasen: bučni glasovi trobent; ko je vstopil, ga je pozdravil bučen smeh; godba postaja vedno bolj bučna
// poln hrupa: bučno slavje; mesto je precej bučno; pren. bučno življenje
2. ki mnogo, hrupno govori: kadar spije nekaj kozarcev, je vselej bučen
    búčno prisl.:
    orgle so se bučno oglasile; dekleta se bučno smejejo
SSKJ²
búčica -e ž (ú)
manjšalnica od buča: z vrta je prinesel paradižnik in nekaj bučic; nadevane bučice / ploščata lovska bučica / to ti je bučica bister človek
SSKJ²
búčka -e ž (ú)
1. manjšalnica od buča: buče in bučke / toplomer ima stekleno bučko z živim srebrom; bučka žganja / bučka pletilke glavica
2. nav. mn. mlada, nedorasla jedilna buča: dušene, nadevane bučke
♦ obrt. bučke domače klekljane čipke z ornamentom, podobnim bučkam
SSKJ²
búčman -a m (ȗ)
šalj. fant: z bučmani ima učitelj več težav kot z dekleti / ponosen je na svoje tri bučmane sinove / kot nagovor umaknite se, bučmani
// slabš. trmast ali nekoliko omejen človek: ti si pa bučman; ta bučman si ne da nič dopovedati / kot psovka bučman zabiti
SSKJ²
búčnica -e ž (ȗ)
bučno seme: luščiti bučnice; jedrca bučnic
♦ bot. bučnice rastline s poleglim ali plezajočim steblom in zvezdastimi cveti, Cucurbitaceae
SSKJ²
búčnost -i ž (ú)
lastnost bučnega2: bučnost godbe / presedala mu je njegova bučnost
SSKJ²
budálast -a -o prid. (á)
ekspr. omejen, nespameten, neumen: fant je videti zelo budalast / budalo budalasto
SSKJ²
budáliti -im nedov. (á ȃ)
ekspr. govoriti, ravnati nespametno: kaj budališ, še boš vesel in srečen; ne budali
SSKJ²
budálo -a s (á)
ekspr. omejen, neumen človek: fant je pravo budalo / kot psovka ti budalo budalasto
SSKJ²
budálost -i ž (á)
ekspr. neumno govorjenje ali ravnanje: ne pripoveduj takih budalosti; kako je mogel narediti to budalost / ne berem takih budalosti
SSKJ²
búdati -am nedov. (ȗ)
star. buljiti: fant buda v tla
● star. zmeraj buda v knjige veliko bere, študira
SSKJ²
búden -dna -o prid. (ú ū)
1. ki ne spi: vso noč je bil buden; jutro jih je našlo še budne / otroci so že budni zbujeni
2. ekspr. pazljiv, skrben: buden stražar; biti moramo budni in pripravljeni
    búdno prisl.:
    paznik nas je budno nadziral; budno spremljati razvoj političnih dogodkov
SSKJ²
budílec -lca [budilca in budiu̯ca] m (ȋ)
buditelj: budilci narodne zavesti
SSKJ²
budílka -e ž (ȋ)
ura, ki zvoni ob določenem času: budilka se sproži, zvoni; budilka me je zbudila ob petih; naviti budilko / nastaviti budilko na šesto uro postaviti njen mehanizem tako, da bo zvonila ob šesti uri
Število zadetkov: 579086