Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
buffo -- [búfo] v prid. rabi (ȗ)
glasb. komičen, šaljiv: buffo prizori / buffo bas basovski glas za komične vloge; buffo opera; prim. basso buffo, opera buffa
glasb. komičen, šaljiv: buffo prizori / buffo bas basovski glas za komične vloge; buffo opera; prim. basso buffo, opera buffa
bugárštica -e ž (ȃ)
lit. hrvaškosrbska ljudska epska pesem, katere verz ima od štirinajst do osemnajst zlogov:
lit. hrvaškosrbska ljudska epska pesem, katere verz ima od štirinajst do osemnajst zlogov:
búgivúgi tudi boogie-woogie -ja [búgi-vúgi] m (ȗ-ȗ)
hiter ples s trdim ritmom, po izvoru iz Severne Amerike: plesati bugivugi
// skladba za ta ples:
hiter ples s trdim ritmom, po izvoru iz Severne Amerike: plesati bugivugi
// skladba za ta ples:
búh1 -a m (ȗ)
močen, nenaden sunek zraka: silovit buh je odprl vrata / buh vetra se je uprl v jadro
// zamolkel glas ob takem sunku: zaslišal je buh vetra / buh kovaškega meha
močen, nenaden sunek zraka: silovit buh je odprl vrata / buh vetra se je uprl v jadro
// zamolkel glas ob takem sunku: zaslišal je buh vetra / buh kovaškega meha
búhanje -a s (ū)
glagolnik od buhati: buhanje ognja iz peči; buhanje vetra / sliši se votlo buhanje eksplozij
glagolnik od buhati: buhanje ognja iz peči; buhanje vetra / sliši se votlo buhanje eksplozij
búhniti -em dov. (ú ȗ)
1. s silo in z zamolklim glasom udariti na dan: snop isker buhne iz dimnika; plamen buhne skozi odprtino; pren. togota je buhnila iz njega; brezoseb. molči, je buhnilo iz nje
// ekspr. s silo se zadeti ob kaj: veter je buhnil v okna
2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: buhniti v sobo; pren. vsa kri mu je buhnila v glavo
3. preh. s silo vreči: buhnil ji je vodo v obraz
● ekspr. buhniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. buhniti s kolom ob podnico močno udariti
1. s silo in z zamolklim glasom udariti na dan: snop isker buhne iz dimnika; plamen buhne skozi odprtino; pren. togota je buhnila iz njega; brezoseb. molči, je buhnilo iz nje
// ekspr. s silo se zadeti ob kaj: veter je buhnil v okna
2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: buhniti v sobo; pren. vsa kri mu je buhnila v glavo
3. preh. s silo vreči: buhnil ji je vodo v obraz
● ekspr. buhniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. buhniti s kolom ob podnico močno udariti
búhtelj -na tudi -tlja [buhtəlj] m (ú)
pecivo iz kvašenega testa z marmeladnim nadevom: speči buhteljne
pecivo iz kvašenega testa z marmeladnim nadevom: speči buhteljne
buhtéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. goreti z močnim plamenom: ogenj buhti; pren. v pesnitvi buhti življenje
2. oddajati vročino in vonj: iz peči vzeti hlebci buhtijo
1. goreti z močnim plamenom: ogenj buhti; pren. v pesnitvi buhti življenje
2. oddajati vročino in vonj: iz peči vzeti hlebci buhtijo
- buhtèč -éča -e:
buhteča bakla
buick -a [bújk] m (ȗ)
velik osebni avtomobil ameriške tovarne General Motors: pripeljal se je z odprtim buickom
velik osebni avtomobil ameriške tovarne General Motors: pripeljal se je z odprtim buickom
bújen -jna -o prid., bújnejši (ū)
1. ki lepo in obilno raste: bujna trava; bujno cvetje, zelenje / bujni lasje; pesn. bujna pomlad
2. ekspr. močno in lepo razvit: bujna ženska; dekle bujnih oblik / bujna rast
3. ki obstaja v zelo veliki meri: naš fant ima bujno domišljijo; to izvira iz njegove bujne fantazije / bujne barve jeseni
1. ki lepo in obilno raste: bujna trava; bujno cvetje, zelenje / bujni lasje; pesn. bujna pomlad
2. ekspr. močno in lepo razvit: bujna ženska; dekle bujnih oblik / bujna rast
3. ki obstaja v zelo veliki meri: naš fant ima bujno domišljijo; to izvira iz njegove bujne fantazije / bujne barve jeseni
- bújno prisl.:
bujno rasti; književnost se bujno razvija; bujno cvetoče češnje
bujênje -a s (é)
glagolnik od buditi: oskrbnik koče mora skrbeti za pravočasno bujenje gostov / narodno bujenje
glagolnik od buditi: oskrbnik koče mora skrbeti za pravočasno bujenje gostov / narodno bujenje
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 518
- 519
- 520
- 521
- 522
- 523
- 524
- ...
- 28955
- Naslednja »
Število zadetkov: 579086