Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
búzdovan -a m (ȗ)
zlasti v turškem okolju, nekdaj kiju podobno leseno ali kovinsko orožje: vihteti buzdovan
zlasti v turškem okolju, nekdaj kiju podobno leseno ali kovinsko orožje: vihteti buzdovan
búzi -ja m (ȗ) slabš.
gej, homoseksualec: na srednji šoli smo imeli dva profesorja buzija in nista bila kaka posebnost
gej, homoseksualec: na srednji šoli smo imeli dva profesorja buzija in nista bila kaka posebnost
bypass in bájpas -a [bájpas] m (ȃ)
1. priprava, ki premosti obolelo žilo ali oboleli del drugega votlega organa; obvod: bolnik z bypassom
// med. operacija, pri kateri se premosti obolela žila ali oboleli del drugega votlega organa, obvod: bypass lahko traja več ur; uspešno je prestal večkratni bypass na srcu
2. izkoriščanje pomanjkljivosti obstoječega, zlasti zakonodaje, za potrebe ali koristi koga: politični, vladni bypass; bypass mimo razpisa
// kar se uporablja za takšno izkoriščanje: zakon predstavlja bypass mimo ustave; v prid. rabi: bypass podjetje
1. priprava, ki premosti obolelo žilo ali oboleli del drugega votlega organa; obvod: bolnik z bypassom
// med. operacija, pri kateri se premosti obolela žila ali oboleli del drugega votlega organa, obvod: bypass lahko traja več ur; uspešno je prestal večkratni bypass na srcu
2. izkoriščanje pomanjkljivosti obstoječega, zlasti zakonodaje, za potrebe ali koristi koga: politični, vladni bypass; bypass mimo razpisa
// kar se uporablja za takšno izkoriščanje: zakon predstavlja bypass mimo ustave; v prid. rabi: bypass podjetje
byronizem -zma [bajronízəm] m (ī)
lit. romantična literarna smer, nastala pod vplivom pesnika Byrona: pesnik se je popolnoma otresel byronizma; Mickiewiczev byronizem
lit. romantična literarna smer, nastala pod vplivom pesnika Byrona: pesnik se je popolnoma otresel byronizma; Mickiewiczev byronizem
bz [bz̀ in bź] medm. (z̏; z̑)
posnema visok glas pri brenčanju ali sikanju: bz bz bzz brenčijo komarji; samovar poje bz, bz
posnema visok glas pri brenčanju ali sikanju: bz bz bzz brenčijo komarji; samovar poje bz, bz
bzíkati -am nedov. (ī)
1. ekspr. v tankem, močnem curku iztiskati slino skozi zobe: kadil je in bzikal rjavo slino po tleh
2. nepreh. oglašati se z brenčečim ali sikajočim glasom: komarji bzikajo
1. ekspr. v tankem, močnem curku iztiskati slino skozi zobe: kadil je in bzikal rjavo slino po tleh
2. nepreh. oglašati se z brenčečim ali sikajočim glasom: komarji bzikajo
bzíkniti -em dov. (í ȋ) ekspr.
1. v tankem, močnem curku iztisniti slino skozi zobe: bziknil je predse umazano slino
2. nepreh. s sikajočim glasom švigniti skozi zrak: svinčenka je bziknila mimo njega
1. v tankem, močnem curku iztisniti slino skozi zobe: bziknil je predse umazano slino
2. nepreh. s sikajočim glasom švigniti skozi zrak: svinčenka je bziknila mimo njega
c -- in -ja [cə̀ cə̀ja in cé cêja] m (ə̏; ẹ̄ ē)
tretja črka slovenske abecede: veliki C; brez c; z malim c-jem
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: izgovoriti c
♦ glasb. enočrtni c prvi ton v enočrtni oktavi; mat. a + b + c
tretja črka slovenske abecede: veliki C; brez c; z malim c-jem
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: izgovoriti c
♦ glasb. enočrtni c prvi ton v enočrtni oktavi; mat. a + b + c
- c -- kot imenovalni prilastek
tretji po vrsti: išči pod točko c; varianta C / dijak iz 1. c
♦ glasb. ton c ton na prvi stopnji C-durove lestvice; med. vitamin C
- c- prvi del zloženk
nanašajoč se na c: vozniški izpit C-kategorije; C-vitaminske injekcije
♦ glasb. C-dur izhodiščni durov tonovski način; c-mol molov tonovski način s tremi nižaji; C-ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni c; med. C-vitamin; šah. kmet na c-liniji v tretji navpični vrsti z leve strani
cadillac -a [kádilak] m (ȃ)
velik osebni avtomobil ameriške tovarne General Motors: voziti se v cadillacu
velik osebni avtomobil ameriške tovarne General Motors: voziti se v cadillacu
cafúta -e ž (ú)
star. prostitutka: nič ne verjamem tej cafuti; imajo jo za cafuto / kot psovka boš tiho, cafuta
star. prostitutka: nič ne verjamem tej cafuti; imajo jo za cafuto / kot psovka boš tiho, cafuta
cágavec -vca m (á)
nižje pog. neodločen, malodušen človek: prišel sem med slabiče in cagavce; zmerjal ga je s cagavcem
nižje pog. neodločen, malodušen človek: prišel sem med slabiče in cagavce; zmerjal ga je s cagavcem
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 530
- 531
- 532
- 533
- 534
- 535
- 536
- ...
- 28955
- Naslednja »
Število zadetkov: 579086