Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
búzdovan -a m (ȗ)
zlasti v turškem okolju, nekdaj kiju podobno leseno ali kovinsko orožje: vihteti buzdovan
SSKJ²
búzi -ja m (ȗslabš.
gej, homoseksualec: na srednji šoli smo imeli dva profesorja buzija in nista bila kaka posebnost
SSKJ²
bypass in bájpas -a [bájpasm (ȃ)
1. priprava, ki premosti obolelo žilo ali oboleli del drugega votlega organa; obvod: bolnik z bypassom
// med. operacija, pri kateri se premosti obolela žila ali oboleli del drugega votlega organa, obvod: bypass lahko traja več ur; uspešno je prestal večkratni bypass na srcu
2. izkoriščanje pomanjkljivosti obstoječega, zlasti zakonodaje, za potrebe ali koristi koga: politični, vladni bypass; bypass mimo razpisa
// kar se uporablja za takšno izkoriščanje: zakon predstavlja bypass mimo ustave; v prid. rabi: bypass podjetje
SSKJ²
byronist -a [bajronístm (ȋ)
predstavnik byronizma: svetožalje byronistov
SSKJ²
byronizem -zma [bajronízəmm (ī)
lit. romantična literarna smer, nastala pod vplivom pesnika Byrona: pesnik se je popolnoma otresel byronizma; Mickiewiczev byronizem
SSKJ²
byte gl. bajt
SSKJ²
bz [bz̀ in medm. (z̏; z̑)
posnema visok glas pri brenčanju ali sikanju: bz bz bzz brenčijo komarji; samovar poje bz, bz
SSKJ²
bzík -a m (ȋ)
tanek, močen curek, iztisnjen skozi zobe: bzik sline
SSKJ²
bzíkanje -a s (ī)
glagolnik od bzikati: bzikanje obadov
SSKJ²
bzíkati -am nedov. (ī)
1. ekspr. v tankem, močnem curku iztiskati slino skozi zobe: kadil je in bzikal rjavo slino po tleh
2. nepreh. oglašati se z brenčečim ali sikajočim glasom: komarji bzikajo
SSKJ²
bzíkniti -em dov. (í ȋekspr.
1. v tankem, močnem curku iztisniti slino skozi zobe: bziknil je predse umazano slino
2. nepreh. s sikajočim glasom švigniti skozi zrak: svinčenka je bziknila mimo njega
SSKJ²
c -- in -ja [cə̀ cə̀ja in cé cêjam (ə̏; ẹ̄ ē)
tretja črka slovenske abecede: veliki C; brez c; z malim c-jem
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: izgovoriti c
 
glasb. enočrtni c prvi ton v enočrtni oktavi; mat. a + b + c
    -- kot imenovalni prilastek
    tretji po vrsti: išči pod točko c; varianta C / dijak iz 1. c
     
    glasb. ton c ton na prvi stopnji C-durove lestvice; med. vitamin C
    c- prvi del zloženk
    nanašajoč se na c: vozniški izpit C-kategorije; C-vitaminske injekcije
     
    glasb. C-dur izhodiščni durov tonovski način; c-mol molov tonovski način s tremi nižaji; C-ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni c; med. C-vitamin; šah. kmet na c-liniji v tretji navpični vrsti z leve strani
SSKJ²
cácek -cka m (ȃ)
nar. mevža, tepček: A v tem kratkem času me je preletelo več različnih misli .. da sem najbrž videti tepček in cacek (J. Conrad – O. Župančič)
SSKJ²
cadillac -a [kádilakm (ȃ)
velik osebni avtomobil ameriške tovarne General Motors: voziti se v cadillacu
SSKJ²
càf medm. (ȁ)
posnema glas pri udarcu ali zamahu: caf, se je zasadil nož v meso
SSKJ²
cafúta -e ž (ú)
star. prostitutka: nič ne verjamem tej cafuti; imajo jo za cafuto / kot psovka boš tiho, cafuta
SSKJ²
cágati -am nedov. (á)
nižje pog. obotavljati se, omahovati: kaj cagate in čakate
// obupavati: ne cagaj, vse se bo še uredilo
SSKJ²
cágav -a -o prid. (á)
nižje pog. neodločen2, malodušen: cagav mož; bil je boječ in cagav
    cágavo prisl.:
    konj cagavo vleče voz leno, počasi
SSKJ²
cágavec -vca m (á)
nižje pog. neodločen, malodušen človek: prišel sem med slabiče in cagavce; zmerjal ga je s cagavcem
SSKJ²
cágavost -i ž (á)
nižje pog. neodločnost, malodušnost: premagovati cagavost
Število zadetkov: 579086